slovenka
|
mi smo za sebe, familija dokaj blizu, ampak jih ponucamo zelo redko. Meni na splošno nikoli ni bilo sprejemljivo, da bi živela s kom drugim skupaj v hiši, tako da tudi sedaj ne pomišljam, kako bi bilo fajn, če bi kdo živel z nami.
Ko potrebujem čas zase, malo prevzame moj dragi, saj je otrok od obeh... je pa ta čas zase sedaj v glavnem en dan v tednu, ko grem v službo in je res fajn. V službo hodim, odkar je bila mala stara 3 mesece, doma me ni od 7-13h, enkrat tedensko, in mi zelo ustreza, da se pogovorim z odraslimi, da malo razmišljam intelektualno zahtevne reči, se malo bolj zrihtam itd. Se spomnim, da mi je tam 3. mesec po porodu bilo že prav tečno včasih, samo doma (še pred porodom en čas)... sedaj pa nimam več teh problemov. V tistem času pa je moj doma, si je dopust razporedil tako, da enkrat tedensko ne dela...
Sem pa tudi bila na zabavi sama s prijateljicami par tednov nazaj... je treba občasno malo v običajne tirnice zaplut.
Sem pa doslej trikrat prosila mojo sestro, da je pazila malo, midva sva si pa privoščila romantično večerjo zunaj kot 'v starih časih'  Je nujno, se mi zdi, čeprav je tega še premalo, ampak bo že, sedaj je predvsem čas za dojenčka...
_____________________________
Ne živite, dokler ne najdete tistega, zaradi česar je vredno umreti!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
star že 6 mesecev. Ja, razen v trgovino in na prvi poporodni pregled nisem šla nikoli sama (še ko sem šla k G je moja mami vozičkala z njim okoli bolnice ker se je tarkat pač dojil na eno uro!), vedno je moj mali klop z mano. Ne morem reč da sem ga "sita" čeprav bi mi včasih pasalo it kam brez njega. In ja, tudi jaz sem že tečna kot sam 
včasih...
že šel spat. Pa sem imela tako hudo krizo, ker me je vest pekla 100 na uro. Mi je moj rekel, da sem malo hecna. Če bi zajokal, bi ga itak moj potolažil, samo men je tako grozno, če nisem zraven. Ne vem kaj bo, ko bom šla v službo.
