Mišni
|
Pravijo, da naj bi pes prišel k hiši zadnji, torej za otrokom, da je tako potem laže, da laže sprejme hierarhijo tako, kot more biti. Namreč, da je on zadnji. Ampak če ga prav vzgajaš, tako psa kot pozneje otroka, po moje ni panike, tudi če je prej pri hiši pes. Vsaj pri nas je bilo vse O.K. Edino, kar je zoprno, so sprehodi. Ker res, če gre npr. dež, imaš vozilček, marello in psa na povodcu, je kar kriza. Pa tudi če ni dežja, pozneje, ko malček že hoče sam hoditi, gre seveda pes v eno smeri, otrok v drugo, pes naredi "kupček" in ga je treba pobrat, otrok noče iti v tisto smer ... pes ne sme na otroška igrišča, ga privežeš zunaj, pa ga hodijo vsi otroci božat in cvikaš, kaj bo, pa pes, ko čaka, se mogoče dere, ker noče tam sam čakat ali kaj takega. Pa ko prideš s sprehoda, je treba psu tace umit, otrok je lačen, zaspan, se joka, pa hitiš kot utrgan, da bi dva naenkrat opedenal ali pa vsaj drugega čimhitreje. To so te "radosti", ki so mene najbolj matrale. Ostalo vse gre, doma ni nobenega problema, le pazit je treba, ker res pa ne smeta biti pes in otrok NIKOLI brez nadzora sama. Drugače angleškega kokeršanjela ne poznam, imam višavko. Kakšen pa izgleda? Daj kakšno slikico prilepi. Mi smo sicer imela enega španjelčka včasih, samo samo pol leta, ker sva bili s sestro takrat ravno pubertetnici in nobena ni imela časa ga ven vozit. So fantje preveč časa pobrali. Tako da to, kar vem o španjelčkih, je bolj malo. Vaš je bil fleten, samo prav ne vem kako brihten pa ni bil. Tega se pa še dobro spomnim.
_____________________________
Velika rit je velika stvar.
|