Solzice
|
" Ko se rodi otrok, se veselimo.
Ko se poroči,praznujemo.
Toda, ko umre, se delamo,
kot, da se ni nič zgodilo."
( M.Mead )
In res je tako.Pregovor drži.Še posebno, ko gre za smrt tako majhnega otroka, ki je komaj začel živeti ali pa sploh ni ugledal luč življenja.
Ko umre naš otrok umre z njim naša prihodnost, naše sanje ... preplavi pa nas žalost, obup, bes, porajajo se nam vprašanja na katere pa ne najdemo odgovorov in tudi, če bi jih našli...otroka ni več.
Hudo je, ko ostanemo sami s svojo bolečino.Hudo, ko poslušamo dobronamerne pripombe, tolažbe naših sorodnikov, prijateljev, ki v nas povzročajo nove bolečine in ne tolažbe. Pa vendar nam želijo vse najboljše.Od njih pričakujemo,da nas bodo razumeli ,da nam bodo znali stati ob strani.A ponavadi nas razočarajo.Ne zmorejo nam stati ob strani, ne znajo.
In takrat tako dobro dene, da najdemo sorodno dušo, nekoga, ki je doživel podobno izgubo in potem odkrijemo, da nismo sami.Potem odkrijemo ljudi, ki v srcih čutijo podobno kot mi sami.Odkrijemo ljudi, ki se borijo in učijo živeti z izgubo.
Naj se zahvalim "RINGARAJI", da je prisluhnila naši želji in omogočila takšen forum tudi na njihovih straneh.
"Dobre misli in dejanja se rodijo v dobrem srcu", hvala.
Petra*, Solzice
|