Gina
|
Jaz bi ji najbrž direkt povedala, da se mi zdi grdo grdo grdo, da je razlagala okrog tisto, kar sem ji zaupno povedala. ne vem pa, če bi se tako zelo sekirala zaradi tega. 1. ljudi okrog mene je veliko in ko en prijatelj gre, prideta dva druga nova 2. Pa kaj potem, če cel svet ve vse o meni? A sem zato kaj ogrožena? A nimam pravice imeti težave tako kot vsi drugi? A moram biti res čisto popolna in brez težav? Sicer je res, da je bolj fajn, če imam kakšne reči tudi zase, ker najbrž smo malenkost pa vsi zakompleksani, če ne bi bili, bi nam bilo pač popolnoma vseeno, kaj si drugi o nas mislijo,... ampak po drugi strani neke gromozanske škode pa tudi ni. Kaj hudiča ti pa zdaj lhko hudega naredijo, četudi vse vedo? Večina te bo itak razumela in si bodo mislili, da je tista, ki je vse povedala, nezaupanja vredna, saj sami ne bi hoteli, da se jim isto zgodi.Ostali ki te bodo obsojali, pa itak niso glih ljudje, s katerimi bi morala biti ti frendica in je potemtakem res popolnoma vseeno, kaj si o tebi mislijo in govorijo in bluzijo. To je njihov problem. Vedno se pa bodo našli ljudje, ki bodo nekaj rovarili proti tebi. Ga ni človeka, ki se mu to ne dogaja. Če nič ne vedo o tebi, si začno pa izmišljat in sklepat na osnovi tega, da si tolk zaprta vase, kaj vse hudega se ti mora dogajat, da si tolk nedostopna in umetna. Štekaš, ni razlike poveš ali ne poveš. Torej je sekirancija čist odveč.
|