|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Nahajate se:
Forum > [Otrok] > Vzgoja > Ko mu ne prideš več do živega
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Ko mu ne prideš več do živega
28.11.2006 13:43:28   
Bejba
Pri našem 2-letniku smo trme zadnje čase že vajeni. Vendar smo ji bili do sedaj kolikor tolikor kos in smo jo uspešno "omejevali". Zadnje dni pa je naš user posted image  nemogoč. Z možem se počutiva totalno nemočna. Nič ne uboga, vse mora biti po njegovo, kar naenkrat ne razume več besedice ne, skratka ne veva več kaj naj narediva. Ne pomaga, če mu prepoveva se igrat, če mu rečeva da bodo šle igračke v smeti, da ne bo šel z nami, če gremo kam, da bo šel spat,..... vse sva probala, on pa se nama smeji in naprej tera svoje.
Zadnjič smo bili v pizzeriji in me je bilo sram, ker nisva obvladala svojega sina. Kot da bi se mu strgalo, metal je stvari po mizi, vlekel prt, se afnal pri hrani, tako da je na koncu vse zbruhal, skratka groza. Pa prej res ni bil tak. Sem bila kar ponosna, da imava lepo vzgojenega sina, sedaj pa takole.
Včasih mi tako živc dvigne, da se moram it prav ohladit v drugo sobo, da jih ne dobi čez rit, ker me roka že pošteno srbi, čeprav sem odločno proti temu. Tudi možu, ki je zelo strikten pri vzgoji, popuščajo živci. Najbolj ga skrbi, ker so imeli v službi nek seminar na temo otroci in tam so rekli, da otrokovo osebnost izoblikuješ oz ga vzgojiš v največji meri do tretjega leta. In sedaj samo ponavlja, da ima samo še 10 mesecev čas, da ga lepo vzgoji in je že čisto obupan user posted image  (malo za šalo, malo za res).

Torej kako vi reagirate v taki situaciji? Je tudi pri vaših 2-letnikih podobno? Gre res le za obdobje ali je to njegov karakter, ki ga ni mogoče spremeniti?

LP, Bejba



_____________________________

Odločitev, da boš mati, je usodno pomembna.
Takrat izbereš, da bo tvoje srce
za zmeraj hodilo po svetu zunaj tvojega telesa.
(Elizabeth Stone)
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Ko mu ne prideš več do živega
28.11.2006 14:00:17   
nejcko
Če je bil prej popolnoma drugačen, gre verjetno samo za obdobje trme in bo kakšno leto hudičevo naporno, če pa je bil že prej malce bolj živahen, ste ga pa nekje pobiksali + obdobje trme in je doza polna.
Na eno stvar pa bi se le usmerila:

IZVIRNO SPOROČILO: Bejba

Ne pomaga, če mu prepoveva se igrat, če mu rečeva da bodo šle igračke v smeti, da ne bo šel z nami, če gremo kam, da bo šel spat,..... vse sva probala, on pa se nama smeji in naprej tera svoje.



A mu vidva samo to pravita ali tudi dejansko to naredita? Ker tukaj je vsa umetnost; če mu vidva samo nekaj v prazno grozita, igračke pa še nikoli niso romale v smeti (saj ni nujno, da jih res vržete proč, le v vrečo za smeti jih dajte, postavite pred vrata, pa zvečer v kevder z njimi za najmanj 3 mesece). Skratka - bodita dosledna. Če mu zagrozita, da bo šel spat, potem to po drugem opozorilu res storita. Ni čudno, da vaju ne jemlje resno, če nikoli ne občuti posledic.
Kar se pa obnašanja v piceriji tiče - jaz bi ga opozorila prvič, drugič bi zagrozila z odhodom, tretjič pa bi ga pobasala in bi šli kar lepo domov. Eden od vaju bi ga odpeljal v avto, drugi bi pač prosil kelnarja, če vam lahko stvar zavije za domov, plačal in bi se pobrali, pa če bi se mali razpočil od vsega hudega.

Pravijo, ja, da se do 3. leta vzgaja, do 6. prevzgaja, potem pa imaš, kar pač imaš. No, jaz pravim, da nikoli ni prepozno, da popraviš napake, seveda pa je ogromno odvisno od otrokovega karakterja. Našemu sinu, recimo, še zmeraj ne pride nič do živega, pa grožnje vedno dosledno izvedemo. Ampak je tak karakter in gre vedno do konca, moram pa priznati, da se nam je doslednost že kar obrastovala. Tri leta smo ga fejst biksali pri njegovi vzgojiuser posted image , potem popravljali in se vsi skupaj sestavljali, zdaj pa upam, da gremo kar uspešno proti cilju.

Saj bo, le dosledna bodita in jeklene živce.

(odgovor članu Bejba )
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Ko mu ne prideš več do živega
28.11.2006 14:10:19   
Bejba
Saj smo že veliko groženj uresničili, a njemu je potem žal samo kakšno minutko. Se malo zjoka, naslednjo minuto pa je že spet ves nasmejan in pozabi, da smo karkoli vrgli v smeti ali da smo zaradi njega prej šli od kje. Tudi zadnjič smo šli iz pizzerije kmalu zaradi njegovega obnašanja. Ati ga je popokal v avto, mu povedal da gremo zaradi njega domov in da ne bomo šli nikoli več na pizzo., če bo takšen. Jok je bil samo do avta, potem pa se je že smejal in uganjal vragolije naprej. Po eni minuti že pozabi, da je bil kaznovan user posted image .

_____________________________

Odločitev, da boš mati, je usodno pomembna.
Takrat izbereš, da bo tvoje srce
za zmeraj hodilo po svetu zunaj tvojega telesa.
(Elizabeth Stone)

(odgovor članu nejcko)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Ko mu ne prideš več do živega
28.11.2006 14:22:58   
nejcko
Ja, saj jih večina tako reagira, dejansko jih prav malo briga za tiste igrače ali kaj drugega, sploh tako majhne. Ampak vidva vseeno vztrajajta, ker če bosta zdaj popustila, češ saj itak ni nibenega haska, si bosta naredila le medvedjo uslugo. Vztrajajta pri svojem, pa četudi zgleda, da ga nič ne gane. Enkrat bo že dojel, sploh če je tak karakter, bolj miren. Bo pa še naporno, na to se kar pripravita, pol leta do enega leta traja tole ljubko obdobjeuser posted image
No, pri nas pri sinu že 5 letuser posted image , pa je star ... hja, pet letuser posted image

Aja, še to bi mogoče dodala - boste pač mogli sedaj svoje življenje prilagoditi otroku; namesto ven na pico, kar halo pica, ali pa jo iti kupit in doma pojeste, izleti samo tja, kjer ne bo preveč moteč za okolico. Mi smo si npr. z našim letos prvič upali v Postojnsko jamo, pa na ljubljanski Grad na stolp, tako pač jeuser posted image

(odgovor članu Bejba )
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Ko mu ne prideš več do živega
28.11.2006 16:31:03   
rainbow
Mislim, da ni tako hudo, kot zveni. Glede vzgoje do tretjega leta imaš sicer prav, vendar uspešnost tegavzgajanja vsaj po moje temelji na vztrajnem ponavljanju nekih omejitev, ki so nujne, in tudi na tem, da otroku daš vsaj nekaj svobode, da ga ne vzgajaš v nekega pohlevnega robota. ker mu to v kasnejšem življenju ne bo nič kaj koristilo.

Konkretno glede picerije, midva sploh ne hodiva z našima user posted image user posted image  rada v gostilne, saj ne moreš od dveletnega otroka pričakovat, da bo eno uro sedel pri mizi in potem dalje akcija. tako da pač mogoče izbereta picerije, ki imajo otroški kotiček ali si pico naročita na dom.

Glede kazni: po moje je treba izbirat kazni, ki so primerne za otrokov starost. Zdaj da boš vse igrače pometala v smeti, bo žal samo tebi, ta malemu itak ne. se pa stanje zelo izboljša proti tretjemu letu, glede posledic neuboganja ali kakorkoli že hočeš. Pri moji tavečji je bil dolgo časa aktualen Nodi in če ni ubogala česa, pri čemer sem vztrajala (recimo imamo probleme z odhodom v posteljo zvečer), sem ji zagrozila, da ne bo smela gledat risank. Ko sem izrabila že vsa druge motivacije. Ta mlajša je sedaj stara 20 mesecev in kake debate o kazni odpadejo, enostavno jo odstranim, povem, kaj ne sme, pa če se na glavo postavi. Še ni tako daleč, da bi kaka grožnja o kazni zalegla.

Pri kazni je treba pazit tudi, da jo potem res uresničiš. Bi ga res pustila samega doma, če si mu tako zagrozila? Dvomim. tako da izbereš nekaj, kar mu mogoče dosti pomeni, da ne bo bonbončkov ipd, čeprav tudi to ni najbolj krasno. Vsekakor nekaj, kar lahko potem res narediš.

Ah , naporne zadeve so to,pri nas tudi, nismo izjeme, še zdaleč ne.


_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

(odgovor članu nejcko)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Ko mu ne prideš več do živega
11.12.2006 8:37:53   
laluna
Jaz bi se pridružila predhodnicam. Moj dveletnik je tudi taka egotrma. 24 - ur na dan se pogajamo. Ne bo tega, ne bo onega, ne bo se previjal, ne preoblačil, ne jedel tega, ne onega, ne pil iz tega lončka, ne pospravljal za sabo, grdo dela s plišastimi igračami, naju dva udari, ko mu kaj ne dovoliva,, za oblačenje in previjanje ga kar fizično morava prestavljati in vlečti  za sabo. Tudi mislim, da se mi bo zmešalo. Malo me potolažite, tiste, ki ste kaj uspešne pri zatiranju te trme. Kaj narediti, ko otrok udarja starše - ker je tak živčko. Po naravi je res bolj trma in ego, ampak zadnje čase nenormalno. Nobene stvari ne speljemo brez pogajanja. Si kar oddahnem ko gre v vrtec. A je to normalno?? NIč se sam ne igra. Ko nekaj gleda in jaz drugo, mi prepreči -  da bi morala jaz gledati z njim in mi revijo zapre dol. Kavo pijem stoje. Malo mi svetujte in potolažite.  Noče se za lahko noč posloviti od mene, se obrne vstran - brez vzroka predhodnega. Kar trmari se v tri dni. Enostavno kot bi bil hudič v njem in neka zloba do lastnih staršev. Help.

(odgovor članu Bejba )
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Ko mu ne prideš več do živega
11.12.2006 11:52:45   
lenika
Jaz bi mu pa dala takšno kazen, ki bi ga najbolj bolela. Za grdo obnašanje mu igrač ne bi vrgla v smeti, ampak bi jih dala recimo na omaro, tako da bi jih lahko cel čas gledal, le do njih ne bi mogel. Odstarnila pa bi ga seveda iz prostora in se pogovorila z njim, ko bi se pomiril. Potem bi pa uvedli nagrade. Vsak dan, ko bi pač ubogal in se lepo obnašal bi dobil na plakat na steni eno štampiljko. Za vsako štampiljko, bi dobil eno igračo nazaj, ob neprimernem obnšanju, pa bi jih spet izgubil.

(odgovor članu laluna)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Ko mu ne prideš več do živega
11.12.2006 11:55:20   
lenika
Laluna, otroku bo potrebno postavit meje. Treba mu je razložit, da se staršev ne tepe.

(odgovor članu lenika)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Ko mu ne prideš več do živega
11.12.2006 14:22:24   
honey
Naš 21-mesečnik je tudi precej začel trmarit. Sicer še nismo v fazi 2-letnikov, ampak mislim, da se ji približujemo. Ampak ko se začne trmarit, ko želi npr. kakšno stvar, ga enostavno ignoriram. Če želi bombon in mi začne kričat in jokat in se po tleh metat, mu lepo povem, da bombona pač ne bo dobil in da lahko kar takoj neha - traja sicer nekaj časa, ampak ko vidi, da ne bo nič dosegel, utihne in se pomiri. V soboto mi je npr. vrgel na tla nogavičko, preden sem uspela pospravit perilo. Dvakrat sem ga lepo prosila, da naj jo pobere, pa je ni hotel. Potem sem mu iz roke vzela njegovo najljubšo igračo in jo postavila na omaro, tako da jo je videl, doseči je pa ni mogel. Nekaj časa je gledal, potem pa je lepo pobral nogavičko in mi jo dal v roke, jaz pa njemu igračo.

Kar pa se tiče tega, da naju z možem tepe, ga jaz, še preden jo fašem, primem za roko in ga precej močno držim in mu povem, da se mamice in atita ne tepe. Dokler mi ne reče, da me ne bo več tepel, ga enostavno ne spustim. Zdaj se je že navadil, dad sem jaz bolj trmasta kot on in da bom jaz uveljavila svojo volje, ne on.

Kam bom pa prišla, če mi bo že pri 2-eh letih po glavi skakal? Me bo pri 10-ih prebutal, al kaj?

Bejba, samo vztrajaj pri svojih načelih, tudi jaz nisem dosegla "ubogljivosti" čez noč, ampak traja to že skoraj vse od rojstva, da ga navajam na to, da mi ne bo po glavi hodil.

(odgovor članu lenika)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Ko mu ne prideš več do živega
11.12.2006 21:48:29   
piba
Pozdravljeni.
Moja punca je stara skoraj tri leta in se mi zdi, da je iz dneva v dan hujše. Mi smo igrače že metali v koš (spravili na varno), za kazen ni smela jesti sladkarij, pa gledati risank in podobno a malo to sploh ne prizadane.
Če jo skregaš,se dela, kot da nič ne sliši oz. se nje to sploh ne tiče.Če ji lepo razložiš kaj sme in kaj ne, lepo obljubi, da bo naprej pridna, a kaj ko pride spet njen dan, ko ima sršene v ritki. Kot da bi delala nalašč nagajala in ne ubogala.. In mislim da to tudi dela.
So pa dnevi (in k sreči je teh malo več), ko je pridna in se z njo da lepo pogovorit, se lepo igra in je skratka pridna.
Mislim, da je mala v obdobju trmarjenja in preizkušanja mej, do kod lahko gre pri posamezniku. In venomer je na meji dopustnega. Po mojem nas reši samo trdnost in vztrajnost pri postavljanju mej in dajanju nekih okvirov, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Najhuje pa je, če ima morda mali pri komurkoli 'potuho' in se lahko gre potolažit in zjokat. To je najhuje.
Sicer pa me je vedno zanimalo kako vzgojiteljice v vrtcu uspejo obvladati naše neubogljive otroke? Tam celo jedo vse kar dobijo, pridnko ubogajo in poslušajo. Ali si mora človek (starš, vzgojitelj) pri otroku pridobiti avtoriteto? Starši jo po mojem zelo težko dobimo, ker smo mi tisti, ki po malem in malem popuščamo otroku že od malega in ga od malega 'cartlamo'. Mislim, da je to začaran krog? Ne vem.

Morda je med nami tudi kaka mama vzgojiteljica, ki bi lahko kaj več povedala o tej temi.

L.P. Piba

(odgovor članu honey)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Ko mu ne prideš več do živega
12.12.2006 11:17:34   
filipinka
Tudi imamo dvoletnika in takšne težave, zato sem na to temo že marsikaj prebrala. Baje so dvoletniki takšni zato, ker hočejo svoje želje in cilje uresničit na vsak način, pogosto po grdi poti, ker še ne ločijo slabo od dobrega. Jaz te izpade rešujem tako, da poskušam biti vztrajna in da mora narediti kar zahtevam. Tukaj pa se mi zdi pomemben tudi zgled. Npr. ko gre zvečer spat in atiju noče dati lupčka, mu ga dam jaz-atiju in takoj nato mu jih onuser posted image  da še kakšnih pet.
Moram rečti, da je postalo naporno!

(odgovor članu piba)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Ko mu ne prideš več do živega
12.12.2006 11:27:52   
Anonimen
To ni še nič. Le da vama svetujem, da res poskusita nekako obvladari otroka, da se ne bo potem zgodilo tako, kot se je pri petletniku mojega prijatelja. Otrok mu je namreč včeraj rekel natančno takole: "A toliko časa sem bil v trebuhu, da sem se nazadnje takemu prascu rodil!"

(odgovor članu filipinka)
  Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Ko mu ne prideš več do živega
12.12.2006 12:50:35   
pety78
IZVIRNO SPOROČILO: Splišni

Otrok mu je namreč včeraj rekel natančno takole: "A toliko časa sem bil v trebuhu, da sem se nazadnje takemu prascu rodil!"


:smajlikijeizbuliločiinnaširokodoprlusta

Brez besed! user posted image


_____________________________



(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 13
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Najbolj brane vsebine v rubrikiNajbolj brane vsebine v rubriki
Nadomestna in dopolnilna komunikacija
Oktober je mesec ozaveščanja o NDK, ki omogoča komunikacijo osebam s težavami govora. V Sloveniji pa se soočamo z izzivi...
Trmast otrok
Čeprav ste šokirani, na otrokovo trmo nikakor ne odgovarjajte z jezo in kričanjem. Najbolje je, da otroku poskušate mirn...
links
VSE V RUBRIKI
NASLOVNA STRAN RUBIRKE
FORUMI


Najbolj brane vsebine v rubriki Zadnje s foruma
links
NOVE TEME
PRILJUBLJENE TEME
VSI FORUMI


Anketa

So vaše menstruacije boleče?
пеперутка16

Zadnje čase imam tako boleče menstruacije, da se celo onesvestim..nujno je, da mi da injekcijo in to je to..In zdaj, ko se staram, ko se staram. Stara sem 29 let, še nisem rodila itd.

 
 
back to top

Zanositev

Nosečnost

Dojenček

Otrok

Rubrike

Orodja in aplikacije

Koledarji in e-novice

Projekti in akcije

Splošno