Ilije
|
nayya nikar ne skrbi, ti pa čist verjamem, da si že vsega sita. saj sem jaz tud po eni strani, po drugi strani bi bila pa še kar noseča, ker zame je teh devet mesecev še vedno bil najlepši čas v življenju...
in kako je bilo, ko sem šla prvič v P?
naročena sem bila na CTG, v nedeljo zjutraj. po meglenem jutru se je začel delati prav poseben dan. kljub temu, da sem zelo slabo spala (spala sva na sedežni, ker sva prejšnji dan dobila nov jogi), ker me je skoz neki špikal v križu in nisam našla pravega položaja, sem se veselila pregleda. po CTGju me je pregledal še G, naredil mi je amnioskopijo in me poslal domov, ker se še ni nič dogajalo. no in sva šla z lubijem domov, k moji mamci na kosilo, a mi začuda ni nič pasalo jest, saj me je skoz neki šraufalo. po kosilu smo s starši še sedeli zunaj na sončku in malce kofetkali, ker je bil res sončen in topel oktoberski dan. mami mi reče naj grem še mal počivat. in res sem šla... poslušala sem čestitke na radiju , pa grem vmes na wc in kaj vidim - čep... in šele takrat mi kapne, kaj pomeni je vse tisto špikanje... popadki. jah nič bo treba še enkrat v P, ker je bilo vse skupaj redno, skratka tako kot so nam napovedali v MŠ. in sva šla nazaj v P. lubi me je skoz zafrkaval z dihanjem, mene je pa seveda postalo strah, kako bo in kaj me čaka... ko prideva nekako na sredino poti, pa zatišje, sva se mislala že obrnat in nazaj domov. no a sva vseeno nadaljeva pot proti P. oba precej molčeča, le tu in tam z mislijo kako bo... in kako je bilo? precej hitro, ne tako grozno boleče, da se ne bi zdržalo, na trenutke smešno in na robu zavedanja (kljub temu, da nisem imela nobenih protibolečinskih itd.), na koncu pa enkratno in nepozabno, ko dobiš svojo malo štručko na trebuh in ugotoviš, da ima ušesa točno tako izrezljana kot ati
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
... 
Tako, da kar pogumno in čimlažji porod ti želim.
in nisem hotla it v porodnišnico (jokala sem pa kot dež,še zdaj ne vem zakaj),me je moral fant dolgo prepričevati, drugič pa sem bila živčna,ker sem vedela kaj me čaka.
In seveda zdravega otročka! 
).moj je bil po prvem rojstvu čist v šoku. 
počakam, da se malce umiri, grem v spalnico, zbudim mojga dragega in se začnem smejet. je mende tak mislu, da se mi trga. pol pa lepo počasi v avto in bolnico. tam pa me je začelo malo zvijati od vznemirjanja, hkrati pa sm čutla ful olajšanje in veselje, da se je končno začelo in da bom kmalu mela v naročju malo štručko
No, v porodnišnici so me pregledali in me poslali domov. Na kontrolo sem hodila vsak dan, nato pa so mi postavili datum 21.3. (6 dni čez rok), ko bi mi sprožili porod. Prišla naj bi ob 8 uri zjutraj v sprejemno in potem naprej. In ni čisto nič lep občutek, ko veš kaj bo jutri. Stokrat sem pregledala, če imam vse s seboj, se obrila sama, umila lase... in na koncu zvečer nisem in nisem mogla zaspati. Končno okli polnoči, enih ponoči zaspim, ob 3 ponoči me zbudijo popadki na 5 minut. Redni. Ampak jaz kr čakam in čakam, če so slučajno lažni popadki (ja, 6 dni čez rok
