petarda
|
IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Če si slučajno ti tista, ki naj bi se ji odpustilo, potem je boljše, da probaš en iskren pogovor kot pa da daš knjigo, kjer piše, kaj bi človek moral čutit . Na splošno pa je z odpuščanjem tako, da najlažje odpustimo takrat, ko začutimo, da je tisti, ki nam je prizadel bolečino, to začutil in mu je res žal. Da je podoživel to, kar smo sami takrat, ko nas je prizadel. Da se seveda tudi brez tega (sicer ne bi mogli odpustit mrtvim), ampak tako gre najlažje, sem brala enkrat, ko je Košičkek pisala o tem, je ful dobro napisala, samo žal ne znam več tako dobro povedat.
Se strinjam s tabo Ronja glede pogovara, a nisem jaz tista, ki naj bi se ji odpustilo. Pravzaprav tistima, ki jima mora odpustiti, ni mar ali jima bo oprostila ali ne. Niti slučajno se ne bosta opravičevala ali kaj podobnega, ker tako in tako mislita, da ne delata nič narobe. Saj mogoče tudi ne, vendar mama je prizadeta in govori, da jima ne bo oprostila...kar pa jo obremenjuje, oči ima polne solz.  Rada bi ji podarila tako knjigo, da bo videla, da mora oprostiti (ne pozabiti), da bo lažje živela naprej.
Hvala vsem za naslove.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
