ronja
|
NI bilo datumov, ni bilo čisto stvar trenutka, je pa zadeva zorela in potem v pišu vetra v enem trenutku padla na plodna tla . Najprej sva si želela oba doštudirat, dobit službi in se preselit na svoje in potem sva si nekak rekla, da bi zdaj pa lahko naredila otroka. Pa še jaz sem začela delat eno prakso z otroki (ne dojenčki, večjimi, od 3-8let) in se spomnim, da sem prišla enkrat domov in sem sam rekla: "lubi, jaz bi tut (mela otroka)!" No, on je pa rekel:"Ni problema, prit sem, pa ga nardiva" Tako nekako . NO, dejansko sva ga takrat enkrat naredila, kar je bilo po vseh zakonih skoraj nemogoče (tik pred m.), ampak ko sem videla , sem bila pa kar malo preplašena. Vesela, ampak me je bilo tudi strah. NO, potem sem imela zelo hitro ss in ko sva bila oba razočarana in si noben ni čisto nič oddahnil, sem pa vedela, da sva res pripravljena. Težko pa čisto res veš, če ne probaš, verjetno... Naslednjič me ni bilo več strah . mejniki so pa zelo različni, midva sva si želela met prej te stvari poštimane, ampak če bi kak kondom prej počil, pa bi od 23 leta dalje verjetno obdržala otroka (za prej ne vem, takrat mi je enkrat m. zamujala in sem vedela, da bi ga). Oba sva vedela, da si jih želiva (to sva se že prej pogovarjala, samo sva se strinjala, da jih ne bi imela še takoj - mislim, med študijem). Nekatere otrok preseneti, nekateri se odločijo, ko so izpolnjeni pogoji, nekateri uberejo kak kompromis... Odvisno tudi od tega, koliko so pogoji uresničljivi... Vsak najde svojo pot, se mi zdi, da ni nekega recepta... Eni so zreli za otroka pri 19ih, drugi niti pri 34 ne...
|