skuštrana
|
Mah, sploh ne vem kako naj dam naslov
Zadnjič sem nekje naletela na stavek ene mama, ki ima dva otroka o tem, da kakršni so bili otroci v trebuhu so bili tudi zunaj njega. Karakterno, mislim..Recimo, naša prvorojenka je v trebuhu delala dobesedno prevale, jaz sem na trenutke mislila, da me bo raztrgalo. Prav bolelo me je in vsepovsod jo je bilo dosti. Z možem sva se full čudila in smejala zraven kaj izvaja tam noter. Ko se je rodila je bila zelo živ, a priden dojenček. Živa je še danes, kot živo srebro. Ne more sedet pri miru 5 min, še kosilo ne poje v miru, ampak ga je na obroke  ... Nikoli ne hodi, ampak vedno teče ( jaz jo kličem kar forrest gump  ) , energije ima za izvoz,...
No, tale  , ki je še v trebuhu je pa že tu njeno nasprotje..Full je miren, tu in tam me poboža, sicer ga čutim cel dan, ampak to so res taki nežni premiki. Je pa res, da je tale v trebuhu glede na prvorojenko full večji in težji ter ima posledično manj prostora , tako da se nikoli ne prestavi kar cel. Obrnjen z glavico navzdol je že zelo dolgo, stalno je na desni strani trebuha, skratka res je lenoba
No, res me zanimajo izkušnje tistih, ki imate več otrok..A je kaj resnice na tem, da če so v trebuhu bolj blage sorte so potem zunaj tudi in obratno. Če jaz sodim po prvorojenki potem je res, kaj več bom pa povedala čez čas, ko dobimo tegale novega kričača.
_____________________________
Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)
"A clean house is a clear sign of a wasted life"
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Včasih so mi solze tekle od bolečine, je zgledalo kot da je kakšen marsovček v njem 
na trenutke mi je blo prav nerodno 
in nemirna ponoči, non stop nekam potuje, še dobro da je pojstlica ograjena. 
