Petka09
|
Ja, tu imaš prav, da se takoj pove pravilno, kdo je pač kaj naredil.. V tem primeru jih je mali razmetal in zato, če je rekel "mama", bi pač potem ati lahko rekel oz. bi se ti kao "ubranila": o to pa ni res.. Ti si jih razmetal se spomniš?.. pač, nekaj v smislu dobre volje, ampak pač, da se malemu pove, da to pa ni res, da naj še enkrat razmisli in pove . Pri naši je blo isto, da je znala včasih rečt, da je mami nekaj naredila.. Pa sem se kuj oglasla in rekla: Ooo, še enkrat razmisli.. Kdo je razmetal? No, nisem delovala strogo, ker je to pač bil pogovor, sem se normalno menila... In je bla malo tiho in rekla potem svoje ime . Potem pa je moj mož rekel: No, in ti boš potem to pospravla, ne? No, sicer je to odvisno od otroka do otroka, od karakterja itd.. Z našo se načeloma lahko vse pomenimo, zdaj je stara 2 leti. Večinoma tudi sama reče, da je pač ona kriva za nekaj.. Če kaj razmeče po tleh ji kar takoj govorim, da bo pač to morala potem pospravit sama... In se zaveda tega in potem pospravi... Če se potem kasneje zelo upira, pa da kao ne bi pospravila, jo kar spomnim, da je ona to razmetala... Včasih ji tudi pomagam, če jo prosim, da kaj pospravi in samo vzamem en predmet in ga pospravim, potem preostanek naredi ona... Da ji kao dam vzor... Ampak to je pač naš primer.... Saj pravim, vaš način komunikacije bo odvisen od vaših karakterjev in kako se mali odziva... Tako pač ravnaš. Imaš pa prav ja, da si potem možu skušala povedati, da se malemu mora takoj dajati pravilne napotke.. če je pač on razmetal, je to razmetal ON in ne mami...
|