ronja
|
Vse se zalomi zaradi otrok, ki rečeta najbolj grozne stvari, če samo omenim, da bo tako bolje.
Če bi za vse poslušali otroke, bi ena ringarajka imela drugega otroka z imenom Actimel;). Ne, zanju ne bo bolje, njima je fajn tako kot je, tašča ju malo razvaja, imata servis od mami in od babi in seveda je to super. Sigurno jima bo manj udobno in mali otroci to precej enačijo. Kar pa ne pomeni, da to ne bo na dolgi rok boljše. Na kratki rok je otroku veliko boljše, če ga ne silimo umivat zob, če mu dajemo sam cuker za jest, če lahko dela kar če, če je vse po njegovo. Na dolgi (in celo srednji) rok je to recept za katastrofo.
Otroci v navalu jeze lahko zabrusijo svašta! Mali ima trenutno eno prav blesavo obdobje, ko reče marsikaj in mi ni jasno, od kod je to sploh pobral (nimamo tvja), jasno mi je samo, da nima pojma, kaj to pomeni in da se še manj zaveda, kaj to pomeni. Tudi starejši otroci ponavljajo to, kar slišijo kje, tudi če ne razumejo. Jemlji resno svoje otroke in njihova čustva, ja, ne pa jemat resno njihovih ugovorov, ko ti nekaj zabrusijo, ker predlagaš nekaj, kar jim ni všeč. Takrat so jezni in rečejo prvo, kar jim pride na pamet.
TI se moraš odločit, da je to boljše! Zate in s tem za celo družino, ker pač predstavljaš en velik del te družine (če ste 4je, si 1/4).
Mi imamo pravilo, da pri njih veljajo njihova pravila, pri nas pa naša. Lahko jih razvajajo, kolikor jim sfolga (vedno manj, ker je vnukov vedno več, oni so pa vedno starejši:D), edina izjema je varnost: obvezni so otroški avtosedeži, recimo, zato jih nikamor ne vozijo, ker jih nimajo. Pa za nože na dosegu malčka sem zatežila in ko so bili čisto mali za razne fižolčke, ki se zataknejo v sapnik (lahko, če si zraven in se zraven igraš z njim, sicer pa ne). Zdaj ne težim več, ker so že dovolj stari: 3, 6 in 8. Ampak ne živimo skup in imava kontrolo nad tem, kolikokrat bojo deležni takega razvajanja;). To je precej drugačna situacija kot če živiš skup.
Pa mij ma tud hudo astmo pa ženska po 30letih še kr ne dojame kok je to huda bolezen.
Mislim, da je to obrambna reakcija staršev astmatikov, da si enostavno nočejo priznat, ker bi jim bilo prehudo živet z mislijo, da lahko njhov otrok umre, če dobi ornk napad in ni pravi čas zdravil zraven. TO je kar ornk zalogaj in verjamem, da se veliko staršem ne da s tem ukvarjat (mojim se tudi ne;) in si rajši pač rečejo, da je itak vedno potem ok in se delajo, da ne vidijo. Ne mislijo slabega, lahko pa boli, če to vzameš osebno. moji so me vozili k teti, ki je imela mačke, na katere sem noro alergična in k babici, ki je živela na deželi in sem zaradi cvetnega prahu vsako pomlad dobesedno omedlevala tam... Ko sem začela imet kaj besede pri tem, kam grem, sem se tem zadevam začela izogibat.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
