TiaSara
|
Lep pozdrav!
Sem nova na forumu. Začela sem ga brati, ko sem ugotavljala, če je tisto kar čutim, res pikica v maternici. Z informacijami iz tega foruma, sem vedno bolj s pogumom čakala na dan, ko ne bo :hudicek:. No sedaj je pa situacija drugačna. Sedaj pa komaj čakam, da jo ugledam!
Menda je že iz izbire foruma jasno zakaj. Pred 14 dnevi sem imela abrazijo. Plod je pri cca 9t odmrl, čeprav sem to ugotovila šele v 11 tednu - pa niti ne bi, če ne bi imela pregleda.
Ko sem šla iz bolnice, sem se pokonci držala z mislijo, da bomo takoj, ko se bo dalo, začela delati na novi pikici. Sedaj je pa že dva tedna, pa mi ta presneti nosečniški hormon še vedno ni padel pod deset. Vsega imam že dosti, vseh teh pregledov, strahu ali bo vse v redu ali pa bo treba spet ponoviti postopek - kar bo spet pomenilo daljše čakanje... Še nobenih 14 dni ni bilo tako dolgih. Občutek imam, da sploh ne bom dočakala tistega časa, ko bomo lahko začeli delati oziroma, da ko bo prišel, da bom preveč živčna, da bi sploh lahko kaj ratalo. No v glavnem imam danes zeloooo slab dan in sem želela to "na glas" povedati. Saj imam zelo razumevajočo okolico ampak mislim, da kdor ne gre skozi kaj podobnega niti ne more razumeti.
Samo naj mi še kdo reče, da bo 3 mesece hitro minilo!!!!
Se opravičujem za tako zatežen post že čisto na začetku. Obljubim, da bom drugič bolj prijazna.
Lp
Tia
|
Natisni
