tinkamiška
|
Cmokec, tudi meni si orosila očke in vsakič, ko preberem kakšno pupo, ki je žalostna ob se spomnim kako me je vedno vrglo iz tira, pa trda koža gor ali dol, mene je vedno zbilo... In tudi jst sem tako kot vse, ki se odločite za mislila, da bo ratalo takoj in vsakič, ko je prišla sem bila žalostna tudi po 3 mesecih in seveda sem bila vedno bolj obremenjena in tudi brala kako naj bi vse to vplivalo na plodnost... in se trudila pozabit, se delala, da mi je vseeno, si govorila ko bo bo, eh nič ni pomagalo. Pri meni so odpravili težave in bit je moral pač pravi trenutek in doseženi vsi pogoji...nič drugega. Tisti mesec, ko sem zanosila sva se z možem skregala in sem kričala, da nočem otročka, ker je prehudo, da ne morem na znak skočit v posteljo in da kaj me briga za vse skupaj in ker je bila želja po močna sva vseeno skočila med rjuhe in je ratalo. Sem bila bolj obremenjena kot vse mesece prej, pa je ratalo.... In prav hecno mi je, ko me bo nekoč (verjetno me bo) Iza vprašala kako je nastala, pojma nimam kaj ji bom rekla, sigurno ne, da sva se z atijem skregala potem se pa imela neizmerno rada...ali pač Ne obupat pupe in ne tiščat vase, če vam je hudo, četudi čisto na začetku, dejte ven, izjočite, zmečite stvari po tleh, če vam bo lažje in pojdite naprej svojemu sončku nasproti. Sedaj mi Iza lepša dneve, ko hodim nasproti drugemu sončku in prav tako upam, da se kmalu snideva... lp, Tinka
_____________________________
May be I'm not an angel, but I can still fly...
|