roberta
|
Hm, ne vem, če bi se čisto strinjala s tem, da je smrt in vsa procedura, ki pride zraven prekruta za otroka. Se mi zdi, da je bolje, da je otrok vključen notri in da že od vsega začetka spoznava tudi pomen smrti in bolezni, itd. - njegovi starosti primerno seveda. ker le tako bo imel možnost, da se bo tudi kot odrasla oseba znal in zmogel spoprijemati s temi rečmi, ne pa da bo kot večina ljudi, ki se o smrti še pogovarjati ne morejo.
No, pa kot si sama rekla, mu želiš pojasniti, kako in kaj je bilo s pradedkom. Če sem iskrena, ne vem, kaj bi ti svetovala, ker še nisem bila v tem položaju, bi pa verjetno poskušala biti čimbolj iskrena - razložila bi, zakaj je umrl, mu povedala, da vsi enkrat umremo, morda je tudi tak optimistični zaključek fino narest, da kje je zdaj (da je oseba zvezdica na nebu, ki pazi na nas ali pa da je pri bogu v nebesih, če je otrok vzgajan v veri). samo pa gotovo ne bi govorila to, da jaz ali mož ali dedek ali druga pomembna oseba temu otroku še zelo dolgo ne bo umrl. ker tega pač ne vemo in ne moremo niti zagotoviti, morda pa pride do avtomobilske nesreče ali že česa. in kako bo potem še otrok lahko zaupal pojasnilom, ki mu jih da odrasla oseba. se mi zdi bolje pojasniti, da pač bomo umrli, ko bo za to prišel čas, a da to ne pomeni, da ga ne bomo vedno imeli radi, da se ne bomo več srečali, da ne bomo vedno pazili in gledali našega otročka iz nebes ali kot zvezdice ali kot bilo kaj že.
tako nekako.
roberta
|
Natisni
pradedka poznal? 
.Otroci ponavadi vedno imajo miljon vprašanj,ampak povedat mu pa moreš.
. 
