Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: Emm Ko sem prišla domov sem si morala prvo nekaj naresiti za jest potem pospraviti po hiši,speglat in zložit perilo saj perem skoraj vsak drugi-tretji dan. A veš, jaz sem se tudi sekirala okrog tega, dokler nisem pogruntala, da ni rešitve. Ne glede na to, da delam dopoldne, me ravno tako čaka vse najprej za pospravit, iz stroja zložit in v stroj, da sploh lahko pomijem pult, da začnem kosilo delat. Vmes nesem perilo prat (popolnoma vsak dan, pa še kako žehto zraven), poberem iz sušilca in zložim na kup, odnesem v sobe, zraven kuham, pa še pospravim vse, kar je od prejšnjega dne ostalo, če nismo pospravili zvečer.... Potem pa pride moj in reče, nehaj no delat, oddahni se, gremo malo ven..... hočem ti povedati, da je to never ending story. NIkoli ni konca gospodinjskih opravil. KO sta enkrat oba v službi, je nemogoče imet in pospravljeno in hodit ven na sonček. Za nekaj se moraš odločit, kaj ti je bolj važno. Pa še to je res, da če sešteješ vse vidike našega življenja, da imamo ženske mnogo bolj naporno življenje kot večina moških (se opravičujem izbranim primerkom, ki so drugačni). Dokler je ženska doma, je ok. Ni problema. Problem rata, ko sta oba v službi. Moški naredi kar zmore, potem pa si odpočije. Ženska naredi vse, ne glede na to, koliko je utrujena. Tako je narejena na tak sistem. No, večinoma se mi zdi, da je tako. Rešitev? Ne vem, če je rešitev. Jaz sem nehala pričakovati preveč. Nekaj je prav da pričakuješ, ampak preveč pa ni smiselno. Uskladit je treba želje in potrebe obeh. Mladostne utopične sanje o pravični delitvi dela na pol pa komot pozabiš. Niso realne.
|