Anonimen
|
Torej, zadeva je taka: moj otrok je prišel na idejo, da bi njemu bilo ime Maks in ker se mi je zdelo hecno, sem rekla O.K., boš pa Maks, ni problema. Nakar je zvečer poklical po tel. vse sorodnike in jih obvestil, da on ni več Tibor ampak Maks in da je mami dovolila.
Naslednji dan zjutraj se mi je zdelo smešno, ko sem se na to spomnila. Sem mu že hotela kaj v tej smeri reči, pa raje nisem, da mi ne bi začel najedat, da moram pa zdaj v vrtcu vzgojiteljici rečt, da je on zdaj Maks. Ker on to potem ne neha in ne neha navijat. No, pa se k sreči ni spomnil.
Potem pa pridem ponj v vrtec, pa mi ful resno reče, da morava zdajle na občino. Ko sem ga vprašala, zakaj pa na občino, je rekel, ja da zato, ker se tam uredi vse v zvezi s spremembno imena in da greva zdaj tja. Sem se zasmejala in rekla, da kdo mu je pa to povedal, pa je rekel, da Nataša (vzgojiteljica). Ker je bila zraven naju ena mamica, ki je delno slišala pogovor, sem ji v smehu povedala, za kaj gre, in Tiborju je bilo malo nerodno in je takrat nehal s tem.
Pa ne za dolgo. Popoldne, ko sva se odpravljala ven, se je spet spomnil in celo začel jokat, ker sem rekla, da ne bi šla še na občino, da kaj pa če mu bo čez par dni pa kako drugo ime všeč, da potem bova pa spet morala iti, pa da vse veliko stane, da je treba vse dokumente zamenjat in to.
Ampak ne, on vztraja, da hoče biti Maks in nič drugega in da hoče na občino in to uredit.
O.K., saj je hecno, ampak kako naj se pa zdaj izmažem? Kakšen predlog mogoče?
|
Natisni
