Anonimen
|
Ker vidim da se zadnje čase vrtite precej okrog odnosa s taščo naj še jaz povem svojo zgodbo, pa morda še kaj rešim situacijo.
S fantom sva skupaj kar lepo število let, imava dva otročka, odnos pač z vzponi in padci, nič pretresljivega.
Z mojimi starši imava prijeten, topel odnos.Na vsaki strani nama pomagajo, z varstvom, finančno, čustveno oporo,...
Z njegove strani ni temu tako, bodoča tašča nima občutka za vnučka, redko ju vidi, oziroma sploh pokaže interes zanju,nikoli ju ni pazila, niti peljala na prehod. Večji je posledično tudi ne sprejema. Moram povedati da moji starši in njegovi nimajo stika med seboj, razen za nujna praznovanja, ki se jim ne da izogniti. Tudi rojstne dneve otrok praznujemo ločeno.
S taščo sem se sicer nekaj časa trudila, vendar je preprosto ne prebavljam.
Zagovarja namreč, da imajo fantki spodnjehlačke zato da si vanje brišejo lulčka po lulanju, ni potrebno ne brisanje ne otresanje, je popolnoma neprilagodljiva in mi je naredila precejšnjo sramoto s svojim obnašanjem na enem izmed nujnih praznovanj, kjer smo bili zdrani iz obeh strani sorodniki. Na žalost je tudi drugi ne marajo preveč, celo njeni lastni sorodniki. Čeprav mi je hudo(če mi ne bi bilo ne bi tega pisala), ker ne maram da bi partner moje nesprejemanje njegove mame razumel narobe, kot napad nanj. Precej se sicer problema tudi sam zaveda, jo delno zagovarja in opravičuje, problem nastane bolj kot pri sprejemanju pri tem da je ne spoštujem.
Fanta seveda to boli,vendar kljub svoji mladosti in lepi vzgoji čez to črto ne morem. Do tašče ne čutim niti trohice spoštovanje, ker po mojem mišljenju ni v dosegla v življenju nobenega vidnega cilja. Predvsem pa me moti njen odklonilen odnos do otrok, otroka vendar ne previješ brez da mi obrišeš ritko, ne trgaš ga mami iz rok, ko očitno vidiš da ne gre tako.
Ne vem več, res ne. Ko vem da bom morala z njo preživeti kakšno uro, bi se kar zjoka, v duši me vse trga, in mi predstavlja strašanki napor.
Kako izboljšati odnose, kako se prepričati da lepa bseda lepo mesto najde.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
jaz sem se na začetku še sekirala okrog tega, še posebej zato, ker so moji starši pravo nasprotje... potem sem jo pa sprejela, tako kot je. in jo spoštujem. v končni fazi je rodila in gor spravila mojega moža, to pa tudi ni zanemarljivo, a ne? tudi moja tašča (in tudi moja mama) imata različne poglede na vzgojo in delata marsikaj ravno obratno, kot bi to hotela midva. ampak od par-krat na leto še noben otrok ni bil zavožen. (OK, seveda, če to niso res kake hude reči) 
.....lp in uživaj!!!
... Zakaj, me ne vprašat, ker ne vem, je pa to dejstvo in ga je najboljše kar sprejet zdravo za gotovo... In v takem primeru jih je dobro tudi jemat nekak tako, čeprav so odrasli... 
