Anonimen
|
Jaz sem danes enkrat napisala že ful dolg povzetek , kako je bilo. Potem me je pa ven vrglo. Zdaj se mi ne da vsega še enkrat pisat, v glavnem je pogovor izgledal bolj tako, da sem jaz govorila, kakšen je Tibor in ga "branila". Začelo se je pa tako, da je vzgojiteljica rekla: Moram prav povedat, da čisto nič ne sodeluje. No, pozneje se je izkazalo, da to ni ravno res, da pač ne sodeluje takrat, ko se ga izpostavi. Takrat zatrokira in noče. V glavnem se mi zdi, da tale naša vzgojiteljica pove vse slabe stvari, dobre pa lahko potem sam doma, ko premišljuješ, izluščiš. Če se zelo potrudiš. Zaključi pa itak vedno: No, saj drugače je priden, le da vsega tega ne bi bilo ... Je pa Tibor res težaven, to pa itak. Že to, da mora imeti vse popredalčkano, da pri vsaki dejavnosti sedi na točno določenem stolu (za vsako drugje), in bognedaj, da bi se kdo drug tja vsedel. In tako dalje, od prehranjevanja, ptreko risanja do oblačenja, povsod mora biti nekaj drugačen od ostalih otrok. Je pa še rekla, da kadar je korajžen, je multi korajžen, kadar pa nekaj noče, se pa zabubi v svoj svet z dudo in miško. Ja, še to je rekla, da bi mu bilo mogoče dobro dudo in miško vzet za v vrtec, dker če se mu kaj zazdi, da on ne bi, vedno hoče imeti dudo in miško in smo že v sanjskem svetu. Zdaj pa res ne vem, ali je to dobro ali ne. Bi morala kakšnega psihologa vprašat, pa nobenega ne poznam.
|