bobek05
|
IZVIRNO SPOROČILO: lmarcel če pa vztrajam in ga držim za roko pa začne jokat,kot da ga vlečem iz kože.Potem se počutim jaz bedak,saj čuje drenje pol vasi in pač popustim,da hodi poleg mene,le ko pride avto mi da rokico,a pol me hitro spusti ko je nevarnost mimo. oprosti - ampak to je že 1. stvar, ki je narobe; NE SMEŠ POD NOBENIM POGOJEM popustit, ko si 1x na eni stvari že vztrajala... takrat je treba it do konca, pa če se meče na trepalnice... ne bo dolgo, ko bo hotel obveljavit svojo voljo tudi pri drugih stvareh... razloži mu, da je res NUJNO, da se mamico drži za roko, ker nikoli ne veš kaj se lahko (nenadoma) pripeti in če te še vedno ne bo hotel držat, ga še bolj trdno primi in ga magari odvleči domov... to ti bo verjetno naredit še parkrat, a ko bo pokapiral, da ne gre, po popustil... tukaj se gre za vojno živcev in v nobenem primeru ne sme zmagat on (če si na robu z živci in bi mu najraje nadevala po riti), se obrni proč, parkrat globoko zadihaj in ga (če je treba) odnesi domov Tudi kadar mu rečem NE še naprej vztraja pri svojem,mi nagaja ter se mi v fris smeji. Kaj naredit v tem primeru,ponavadi vztrajam do konca,saj mi tako malo bitje res ne bo hodlo po glavi,a potem pa spet jok in krokodilje solze,ter metanje igrač. no, to smo tudi mi že prakticirali... jaz pri mojih NEjih tudi vztrajam, sem pa popustljivejša pri stvareh, kjer je sicer zame neugodno, ni pa nevarno, npr. zlaganje posode, razmetavanje s ščipalkami za perilo, raznašanje čevljev po stanovanju... meni se je tudi že metal po tleh (se je vrgel na rit) in se tulil kot da ga koljemo, ko ni bilo kaj po njegovem, ampak sem ta jok kar ignorirala... pustila sem ga, da se zdere in potem se je po nekaj minutah kar sam pobral in prišel pogledat kaj delam... jaz sem mu npr. kar rekla: ko boš končal lahko prideš pogledat kaj mami zlaga ali riše ali kaj podobnega (nekaj kaj ga zanima), za njegov jok pa se sploh nisem zmenila... in še vedno je funkcioniralo tudi to smo že imeli, da je iz jeze zabrisal kakšno igračo - v tem primeru sem mu jasno dala vedet, da se tega ne počne, mu igračo odvzela in ga pustila, da se ohladi (včasih celo odšla iz sobe pod pretvezo, da nekaj pospravljam), ker če stojim ob njem in ga kregam ali tolažim se še samo bolj razkuri.... ko se pomiri pa kar sam pride za mano.. opažam, da je teh izpadav vedno manj oz. jih je že prej bilo malo, zdaj pa le tu in tam Nisem pristaš tepenja,ali bi bilo dobro da bi v tem primeru dobil kako čez rit?Kako vi vzgajate otroke,koliko vas ubogajo,kakšen pristop imate?Non stop pa se tudi ne morem dret na njega,saj sem že sama sebi smotana.Torej??Vsak nasvet je dobrodošel. no, kot sem že omenila, pri nas najbolj pali, če ga v navalu ipike, jeze ali joka pustim pri miru in se delam kot da nič ni... pustim ga, da sam prebrodi svojo jezo, potem pa se z njim normalno dalje pogovarjam kot da nič ni... tudi jaz nisem pristaš tepenja in mislim, da ga niti ne bi razumel - to neko trepljanje po plenicah je res nesmiselno tudi dret se mi ne da, čeprav priznam, da se je že zgodilo, da mi je spil vse živce in sem verjetno v kakšni stiuaciji preveč burno odreagirala, ker sem enostavno imela vsega 3 metre nad glavo... saj smo tudi starši zmotljivi in se učimo skupaj s svojimi otroci... glavno je, da otrok ve, da ga imaš rada, da pa ko je treba ubogat, pa je treba ubogat, pa pika... zlasti ko se gre za tako nevarne stvari, kot je hoja po vasi brez držanja rok
< Sporočilo je popravil bobek05 -- 22.2.2007 22:23:10 >
_____________________________
Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.
|