ronja
|
Se podpišem pod saas.
dojenčico ima zelo rad in jo obužuje - saj ko jo je pohodil je pol čez nekaj časa prišel in jo božal in da ne bo več to naredil.
potem mu enostavno razloži, da lahko s tem sestrico zelo poškoduje, da jo bo zelo bolelo, da ji bo hudo in bo jokala. In ga vprašaj, če bi rad, da sestrico boli? Bo rekel, da ne. Potem mu pa razložiš, da če tega noče, potem ne sme hodit čez njo, ker je ona še mala, on pa velik in jo boli, če kaj takega naredi. Da mora bit zelo nežen in jo lahko boža in mu pokažeš kako, itd...
ronja tudi včasih proba naredit foro iz nečesa, se smeje, ko ji rečem, da to pa ne. Ampak pri nas res pomaga, da se pogovorim z njo. Gledam jo v oči in držim v naročju oz. pri sebi - pač da sva skup in ji povem, da to ni smešno. In ji ponavljam, da meni ni smešno, ker boli/je nevarno, itd... in to toliko časa, dokler ona ne skapira, da to res ni fora - se neha smejat in me resno pogleda in potem ji razložim in kar pali. probaj, zgubit nimaš kaj.
Vsekakor pa se moraš z njim zdaj ukvarjat ogrooooooooomno. Ko misliš, da se veliko, se moraš še bolj. Pač ko pride nov član, se moraš nekaj časa samo s tavelikim bavit - vsaj pri nas je bilo tako. Ampak se je splačalo! Tistih prvih 14 dni, ko sva prišli iz p., je bilo peklenskih, jaz nisem več vedela, kaj naj naredim, ker je bila nemogoča! Ampak se je splačalo vztrajati - jaz sem jo non stop objemala, jo lupčkala, se igrala z njo, sami sva šli na sprehod (brez malecke) in kadar je težila, sem ji povedala, da jo mam rada tudi če dela vse narobe, da se to ne bo nikoli spremenilo. ko je dobila nazaj to zaupanje in videla, da je sestrica ne ogroža - to je bilo v 14ih dneh - je bilo pa super - od takrat naprej nisem NIKOLI več imela nobenih problemov kar se tega tiče. Res se splača - samo je pa res naporno, jaz sem čisto zbolela takrat!
Kadar je malecka spala, sem se vedno ves čas aktivno igrala s taveliko. Nekaj časa se je prav videlo, kako to rabi. Ko se je malecka zbudila, je sicer vstala iz mojega naročja in ko je prišla do košarice, je bila vesela, ko jo je videla, vendar se je videlo, takrat ko je vstala iz mene, da bi v bistvu rada še malo bila pri meni, da sva sami in ji berem knjigice (to ma ona najrajši).
Zdaj pa - hehe - se tudi še spravim brat knjigice z njo, če kdaj slučajno malecka spi, pa tavelika ne. Ampak zdaj ona ko zasliši sestrico, je ko raketa: "Leeejla, budla, maaami, piiiidi!" (Lejla se je zbudila, mami, pridi!) Ni šans, da bi se ona takrat še malo cartala pri meni, ona ma zdaj Lejlo! Bognedaj, da ne skočim takoj ponjo! Se dere ko jesihar ! Mi je prav luškano, sem ful vesela! Tak da če je to od ljubosumja oz. pomanjkanja pozornosti (čeprav mu daješ ogromno, se lahko njemu še vedno majejo tla pod nogami, to ni kritika nate, samo otroške oči drugače vidijo...), potem lahko s tem elegantno rešiš situacijo.
|
Natisni
vsaj pri vseh otrocih mojih prijateljev je bila....iz angelčkov so se v trenutku spremenili v hudičke....in tudi pri nas je opaziti, da rastejo rožički
