Marogica
|
Se splača, predvsem za "dušo" tistega, ki kupi. Ljudje, ki kupujemo starine za dom, torej za "lastno" uporabo, jih kupujejo resnično za to, da jih imajo doma, pa ne glede na finančno vrednost predmeta. Tako, da ne vem, kaj bi točno rada. Po eni strani bi rada en kos neke starine, po drugi strani p te zanima, kako je to finančno v bodočnosti. Z enim kosem si tudi finančno ne moreš tako pomagati, da bi bila bogata, saj tisti kosi strarin, ki imajo resnično bajne vrednosti, so že tudi ob nakupu relativno dragi. Največja verjetnost je, da neseš "oceniti" stvar v kakšen antikvariat, tam se vseeno najbolje spoznajo in kaj hitro povedo, koliko je stvar vredna, torej odvsino od tega, koliko jih je še na trgu, koliko se jih je v zgodovini prodajalo, in iz česa je stvar pravzaprav in če je v CELOTI izpravna. Npr. en porcelanast krožnik je lahko star 200 let, pa če jih je imela vsaka meščanska hiša in če je samo en od celega kompleta, potem ni finančno vreden skoraj nič. Jaz imam v piceriji klavir, ki je "preurejen" v mizo-mogoče se spomniš.... Je iz leta 1843, vreden pa nič oz. skoraj nič, kljub temu, da lahko nanj igraš. Zakaj? Ker bi morali prenoviti celotni mehanizem v klavirju, ki je iz lesa, vse bi se moralo narediti ročno, ga restavrirati...vsega se ne spomnim, kaj še.... In to bi nas prišlo ca. 2-3 Mio starih SIT. Če bi to naredili in ga v celoti restavrirali, bi pa bil vreden kar dosti.
_____________________________
"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa". R. Tagore
|