ronja
|
Tudi jaz sem mnenja, da nihče ne bo priznal da njegova vzgoja spada pod skupino a ali b. Pravzaprav so (smo) verjetno vsi starši v voji vzgoji verjetno sami s seboj zadovoljni in se jim (nam) zdi da je tako kot oni vzgajajo svojega otroka zanj najbolj prav. Po eni strani je to gotovo res, saj vsak svojega otroka najbolj pozna, po drugi pa se človek vseeno vpraša, od kje potem toliko "nevzgojenih "otrok, ki skačejo po glavah vzgojiteljem, učiteljem in v končni fazi...staršemuser posted image .Ko vas takole prebiram, se mi zdi, da imate skoraj vsi idealno vzgojo polno prilagajanja, dogovarjanja, postavljanja skupnih meja...skratka vzgojna nebesa...No, očitno so tisti ta "nevzgojeni" uvoženi z Marsa...user posted image pelin, hehe, jaz sem čudna mama: jaz nisem tako 100% v svojo vzgojo, da je vedno edino to prav za moje otroke, zato pa berem, sprašujem (vzgojiteljice, babice,... ali opazijo kak problem), se učim, opazujem, kaj deluje in kaj ne - kaj pri drugih in kaj pri meni. Kar mi je všeč, poizkusim, kar mi ni, pač ne. Primerjam rezultate z želenimi in dokler je ok, sem zadovoljna. Preverjam pri vzgojiteljicah: res jih ogromnokrat vprašam, kako je, če je kak problem, že na začetku sem jim povedala, da naj mi prosim povejo, če ga bomo kje srali v vzgoji, ker lahko to one od daleč včasih prej vidijo in da naj res povejo, da lahko zadevo popravimo, dokler je še mala, ker je takrat lažje, itd... In še zdaj redno sprašujem, če so kaki problemi, itd... Pa vedno pravijo isto: "da sta super, da takih bi pa res lahko imel cel kup, da se da vse zmenit, da nista agresivni,..." Sem vedno znova presenečena in se mi zdi vse skup kar malo čudno - ker po pol leta bi se pa morali pokazat že kaki problemi v vrtcu - tako po statistiki . (No, saj nimam nič proti, če jih ni, jasno, da sem vesela in zadovoljna, samo se mi kar čudno zdi - ko da nas potem en za voglom čaka, hehe.) Največji problem je to, da je najmlajša in jo imajo ostali za svojega otroka in ji nič "ne pustijo" sami delat oz. bi ji povsod pomagali, čeprav že zna (in tudi hoče) sama. Ampak to res ni fora v naši vzgoji . Zadnjič sem točno to, (če res ni nič narobe, da mi je kar mal čudno to, oz. sem predvidevala kake male probleme) povedala Ronjini vzg., pa je rekla, da res ni problemov z njo, pa da bi ziher rekli, če bi kaj bilo. POtem je rekla, da sicer ni mirna, da ib sedela v nekem kotu in se igrala in sploh vedela ne bi, da jo ima (to mi je jasno in hvalabogu, ad je tako;), ampak da pa res ni problematična. Ok, meni je prav . Lejline jo pa itak skoz hvalijo, celo če nič ne vprašam. Zdaj se kader veliko menjava in vsaka študentka je čist navdušena nad njo (kako je samostojna, kako sama je, pije iz kozarca, gre na kahlo, kako ni nič dela z njo, kako razume, itd...) - mi je prav hecno, ker je mala v taki luškani skupini, kjer so res sami srčki not, če mene vprašaš. Potem sem vsakič paf, ko gremo v trgovino, ker mi res čisto vsakič kdo reče, kako sta pridni, pa potrpežljivi - celo v knjigarni zadnjič, pa se je meni zdelo, da ju je povsod polno (res pa nista delali štale in res sem lahko zbrala knjigi za lubija). Ker meni se ne zdita tako straaašno potrpežljivi, o pridnosti pa bi se tudi dalo razpravljat . Saj ne da sta zdaj zlodeja, samo očitno ju drugi vidjo precej bojl pridni kot midva . Pa tudi sama svojih otrok ne vidim tako zelo nenadkriljivo super . Mislim: jasno, da sta mi najboljši, saj sta moji punci, nikoli ju ne bi hotela zamenjat - samo vidim pa tudi njune napake, jasno. Ampak se mi zdita čisto normalni, taki kot drugi otroci, pač, nič tako zelo drugačni. Mogoče jih ne poznam dovolj . Če babice vprašaš, pa itak nikoli nič narobe ne naredita. Sicer se pa težko ocenjujem, ker sem pristranska: če bi se morala označit, bi rekla, da sem definitivno bolj "softy mami", ne preveč stroga - zelo malo je res strogih pravil pri nas. Sem pa kar dosledna: malidve vesta: če rečem 1x ne, potem si mogoče premislim, če rečem 2x, potem je to to. Se pa večinoma da zmenit skoraj vse pod pogojem, da se lepo menimo - s trmarjenjem se ne da zmenit nič. Takrat jima zapojem "you can't always get what you want but if you try sometimes you might find - you get what you need"...
|