Anonimen
|
Anonimna, če si oba želita otroka, če sta oba pripravljena imeti otroka in če je osebni razlog samo v strahu pred hormoni in punkcijo, potem se nimaš kaj bati in odpovedati postopek oz ga prestaviti, ker verjemi, ta strah se ne bo nikoli zmanjšal. Vse, ki smo v postopku smo se tega bale, ampak ko je pršu čas za prvo inekcijo, ti povem, da smo vse z veselim pričakovanjem, strahom in razburjenjem to storile in komaj čakale, da bomo končno lahko dobile svoje pikice v bušija. Na koncu, ko je vse mimo, gledaš nazaj, kako srah te je bilo, ampak v bistvu niti malo ni bilo tako hudo. Ok, punkcija zna bolet, ampak ni nujno da bo tudi tebe, poleg tega imaš na razpolago protibolečinske inekcije ali tablete, svečke, ponekod narkozo..... Jaz sme imela grozne bolečine, pa mi ni hudega, čeprav sem rekla, da me več na uni stol ne spravijo, pa verjemi, da grem še 100x če bo treba. Inekcij sem se bala ko hudiča, pa se zdaj sama pikam in komi čakam, da si dam inekcijo. Drugače ti o lahko tudi partner daje in se ti sploh ne rabiš dotaknit ali videt inekcije. Bolijo pa manj kot pri zdravniku, ko ti vzamejo kri. V glavnem na sam postopek ne boš nikoli 100% pripravljena, tudi ne če boš mogla it drugič, tretjič ali desetič, vedno bo strah vključen. Še nekaj, med postopkom si stalno spremljana z UZ (na vsake 2-3 dni) in kontrolo krvi-estradiol, tako, da se ti dejansko ne more nič hudega zgoditi. Poleg tega so vsi G in sestre na razpolago in lahko kdaj koli pokličeš in vprašaš, če ti kaj ni jasno, če se česa bojiš, če se ti pojavi krvavitev ali bolečina, karkoli, ali pa se celo oglasiš. Aja v ljgk imaš tudi predavanja in psihologa lai psihiatra, ki partnerjem pred postopkom vse razloži, opozori, pove in jim zmanjša strah. V dravljah pa je REš na razpolago vse nedelje, sobote, praznike, podnevi ali ponoči.
Če pa so osebni razlogi drugje, da še npr razmišljaš ali sta sploh pripravljena na otroka ali si ga sploh želita, ali imata medosebne probleme, potem pa najbolje da počakata.
A je to res tako strašno? ja zna biti strašno za une ko samo berejo, ko si pa enkrat not, pa ni tako hudo, celo če si res želiš svoje pikice. Nekatere se pač moramo bolj borit za njih, več pretrpet, ampak verjemi, da nobeni ni žal bolečin in strahov. Je še mnogo hudega na svetu, kot pa hormoni in punkcija.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
zraven.Mi lahko poveste kako ste se ve počutile.Jaz komaj čakam sedaj pauzo kaj ko je še tako daleč,kajti še 18.tabčetk moram pojest.Moje razpoloženje zelo niha včasih sem polna energije,danes pa se tkole počutim,da bi sam spala,spala. 
. Takrat se boš spet ukvarjala s slabostmi 
, ampak boš vsaj vedela zakaj 
POZITIVENNNNNN!!!! 
