Anonimen
|
Takole je. Sama sem bila občasna kadilka (žuri- cela škatla, drugače tudi po cel mesec nič ali pa samo kakšen na dan) 10 let, redno sem kadila 3 leta (škatla na dan). Ko sva se z odločila za otroka, sva oba nehala. Po šestih mesecih sem zanosila. To sem napisala zato, da boste vedele, da to ni mnenje popolne nekadilke. No, in za prenehanje kajenja sem se odločila, ker sem prebrala ogromno literature o možnih vplivih kajenja na nosečnico in še nerojenega otroka. To nikakor ni samo prezgodnji porod in nižja porodna teža otročka, ampak tudi 2x večja verjetnost spontanega splava, nepravilno delovanje posteljice, krvavitve med nosečnostjo, večja verjetnost pojava zajčje ustnice ali volčjega žrela pri otroku, večja verjetnost manjših srčnih napak, večja verjetnost mrtvorojenosti. Osebno poznam 3 otroke z zajčjo ustnico in zanimivo je, da so njihove mamice med nosečnostjo kadile. Eno izmed teh pobližje poznam. Ko je drugič zanosila, sploh ni vedela da je noseča, ker je krvavela kot pri menstruaciji. V osmem mesecu nosečnosti ji je otrok v trebuhu umrl. Vem, da se lahko vsaki, ne glede na to, kako zdravo živi, rodi otrok, s katerim je nekaj narobe, ampak več možnosti za to pa imajo vendarle kadilke. Prav tako poznam tudi dosti kadilk, ki so rodile popolnoma zdrave otroke. Res pa je tudi, da strokovnjaki ne priporočajo, da nosečnice kar naenkrat nehajo s kajenjem, še posebej, če so strastne kadilke. Ker je dejstvo, da to pomeni šok za telo, ki je že tako ali tako dvojno obremenjeno zaradi nosečnosti. Tako da je v tem primeru res najbolje samo zmanjšati na najnižjo možno mero.
|