|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Kaj storiti?
25.5.2005 23:07:23   
mojMika
Lepo pozdravljeni!
Že kar nekaj časa prebiram RR in sem našla že cel kup čudovitih nasvetov, pišem pa prvič, ker se mi zdi, da tokrat potrebujem sama prav poseben nasvet.

Takšna je zadeva: pred 4. meseci sva s fantom postala starša malemu sončku. Par sva že skoraj sedem let, vendar sva skupaj začela živet le kakšen mesec pred porodom. Živimo pa v zgornjem nastropju hiše v kateri živi tudi njegova mama. Poleg nas ima v zgornjem nadstropju sobo tudi fantova sestra, ki se je preselila nazaj domov kakšen mesec po rojstvu najinega malega. Na začetku je v tej hiši živel še fantov oče, ki pa se je kmalu odselil. In tukaj se začne. Fantova mama, torej recimo ji moja tašča, čeprav uradno nikoli ne bo, je prepričana, da je (njene besede)"najbolj nesrečna babica na svetu, ker ima tako malo svojega vnuka". Pa ga sploh nima tako malo, res pa je, da ga zaenkrat še pač ne puščava pri nobenemu. Oba imava čas in seveda voljo ukvarjat se z malim in meni se to zdi čisto logično. Moram povedati, da sem, priznam, imela hudo poporodno depresijo in mi je vse šlo zelo na živce. Predvsem to, kako je mali premalo oblečen ali preveč, zakaj mu berem pravljice, naj ga pustim na miru in bla bla bla, nešteto stvari. Na moje besede, da pač poznam svojega otroka oziroma ga spoznavam mi je odgovorila, da pa to ni nujno. Nikakor ni razumela in še vedno ne, da ima otrok nek svoj ritem in da pač zaspi tako kot pač zaspi. Ona bi ga raje nosila okoli, da bo zaspal (pa je mali res čudovit, spi celo noč že odkar sva prišla iz bolnice in tudi zaspi zvečer vedno na isti način, brez problemov). Nonstop mi govori, da naj grem jaz pospravljat,da bo ona z malim. Ni šans, zaenkrat še pač ne. Če pa kdo reče kaj bolj grobo,pa povesi nos in je užaljena. Odkar je njen mož odšel, pa je še huje. Kadarkoli ji je dolgčas se prikaže pri nas in pričakuje, da se bova midva umaknila, da bo ona lahko z malim, ne glede na to, kar delamo. Pogovor ne zaleže, ker ne glede na to, da je ženska profesorica, nikoli ne posluša. Stokrat sem že odgovarjala na njena vedno ista vprašanja. Pa ne vem ali je pozabljiva ali pa preprosto ne posluša. Mogoče se vam ne bo zdelo to hudo, ampak meni se že kravžljajo živci.
Da pa bo mera polna, v sosednji hiši živijo fantova babica in dve stari teti. To, da si kuhamo sami je seveda prav nevzdržno. Da se trudimo in učimo živet po svoje, je po njihovem odtujenost (tako pravi ena stara teta, druga se ne vtikuje - je res super ženska). Da jaz vidim svoje starše enkrat na teden za dve uri pa sploh ni pomembno (kako nesrečna babica je šele moja mama?????).
No na koncu pa mi še fantov oče reče, da delam krivico otroku in njim, ker otrok čuti, veste in drugi tudi imajo čustva. Ja, jaz pa sem samo privid in nepomembna oseba, katere tako nihče ne upošteva.
Sama pravim , da so verjetno pričakovali, da bo z mano lažje okol it, ker sem pač bolj mirne narave in nerada veliko govorim (očitno veliko raje pišem):)- Pa so se zmotili, sem veliko bolj trmasta kot zgledam.
Tako in sedaj prosim za nasvete: kaj naj naredim,da se mi ne bo čisto zmešalo, ker nonstop razmišljam o tem in ponoči ne morem spat zaradi tega.
Saj slej ko prej bodo vsi prišli na svoj račun glede otroka (razen fantovega očeta, ki je zelo grob z malim), saj ga nimam zato, da ga privežem na sebe. Bolj ko rinejo v mene, bolj se odmikam. Kako naj rešim to situacijo?
Hvala, da ste brale in hvala za nasvete.
Neposredna povezava do sporočila: 1
   Kaj storiti?
25.5.2005 23:47:57   
Erdbeere
Hm....priblizno vem kako je to...ti čisto nič ne zavidam....zakleni se v stanovanje, če imaš možnost ..aja to nimaš, če ima od fanta sestra sobo v istem nadstropju kot vidva :zmeden2:

lahko napokaš malega v voziček in greš na sprehod, da "taščo" čimmanj vidiš...jest običajno tamalo napokam v avto in greva pa naju celo popoldne ni, če je pa mama preveč sitna ji pa še kaj bolj naglas, ona pravi da se derem, pa se ne, povem, pa ima nos do tal jest pa en teden miru :ups:

kej drugega ti pa nebi znala svetovati, bodo punce še kaj povedale...ti pa kr lepo mirne živčke sej bo bolš

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   Kaj storiti?
25.5.2005 23:51:19   
Ro-La
Čeprav živimo z vd tastom in vd taščo v isti bajti (imamo svoj vhod in svoje dvorišče) nimamo takšnih problemov. Če želita priti na obisk vedno prej pokličeta ali pa če že prideta vsaj pozvonita. Mi2 ne pustiva da se vtikujeta v naše zadeve, kakor se tudi mi ne v njihove. To vesta, pa če bi slučajno pozabila, bi jima pač še 1x povedala;)
Kaj pa pravi na situacijo partner? Vi2 morata skupaj stopit, pa podirat ovire ki so vama na poti.

Je pa res, kar pravijo, da mladi in stari ne gredo skupaj;) Jaz imam tudi tiste rajši, ki jih vidim 1x na 3 tedne (taščo naprimer:)- )

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   Kaj storiti?
26.5.2005 6:33:17   
Lunca1
Mi se na srečo lahko noter zaklenemo, pa veliko smo na sprehodih in izletih. Sicer imam manjšo skrajnost kot ti, pa se mi tudi že včasih živci kravžlajo.:)-

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   Kaj storiti?
26.5.2005 6:47:19   
Carmen
Tu boš težko kej sama dosegla. Nič ne pišeš o fantu. Kaj on pravi oziroma ali ti je kaj pomagal s tem v zvezi. V takih primerih so fantje oziroma možje v največji meri krivi, da je tako kot je.

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   Kaj storiti?
26.5.2005 6:50:26   
CatJa
"Bolj ko rinejo v mene, bolj se odmikam".
Lajtngo pa majo, a ne? Nekaterim (tastarim) bi pa res morali napisat, pa ne bi zastopli. Pri nas je podobna situacija - to z nasveti ipd. Hvalabogu pa imamo mi poseben vhod, tako da nam ne visi vsak dan na vratih (oziroma v stanovanju). Pa tudi moj :love: ji je razlozil, da imamo radi mir. Kljub temu pa ob vsaki priliki pove svoje mnenje in mi na tak nacin vsiljuje misel, kako slaba mati sem. "Kazen" za to tezenje pa je umik, kot si tudi ti napisala. In jo lepo ignoriram kaksen teden, dva, potem se pa zacne lepse obnasat. Ker ne more iz svoje koze, se stara zgodbica seveda vsake tolk cajta ponovi.
Najboljsa resitev bi seveda bila selitev v svojo hiso, ampak trenutno te moznosti se ne vidimo. In verjetno je tako tudi pri vaju, ne?

Eno :rozica: za sotrpinko!

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   Kaj storiti?
26.5.2005 7:53:32   
daddy
Eno mejo je seveda treba potegniti v odnosih, saj ni iz trte zvito tisto ko pravijo da "stari in mladi ne grejo skup".
Otrok je odgovornost staršev, NIKAKOR ne starih staršev - je pa po drugi strani res da slednji skozi razvoj in odraščanje otroka še kako "prav pridejo" ( največkrat za kako varstvo ). Skušaj torej razmišljat nekoliko pragmatično in predvsem je seveda pomembno, da sta s tvojim partnerjem v tem na isti strani. Bo šlo?

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   Kaj storiti?
26.5.2005 9:56:36   
Anonimen

Predno ti dam nasvet, mi samo na dva vprasanja se odgovori..

Kaj bos storila, da se ti ne bo čisto zmešalo?
Kako bos resila to situacijo?

*** SVET JE NAREJEN PREPROSTO! *** Tjazy

(odgovor članu mojMika)
  Neposredna povezava do sporočila: 8
   Kaj storiti?
26.5.2005 10:04:25   
Gina
Odselita se. Tvoj:love: bo sicer stalno razpet med mamo, širšo družino in vami. Slej ko prej se bosta vidva zaradi tega začela kregat. Ker tudi če jim ne verjame, če nekdo toliko časa pripoveduje eno in isto, se začneš spraševat, če mogoče nima prav. Torej se bo začel spraševat, če mogoče le nisi ti čudna in ima mama prav. Težko bo zanj, ne le zate. Torej odselite se in to čim prej in za vsako ceno. Ni vredno da družina razpade zaradi tašče ali tete ali tasta. Spremenila je pa ne boš. Sploh ne z ignoranco, prej bi jo spremenila z odprtostjo, pa še to vprašljivo. Ljudje, ki ignorirajo, gredo najslabše skupaj z zelo odprtimi ali gobčnimi ali kakor jih že imenuješ. En drugega jezijo na njim najhujši možni način.
Še enkrat: odselita se !

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   Kaj storiti?
26.5.2005 10:06:13   
tesa
Joj blagor nekaterim; al pa tudi ne:zmeden2:
Eni imate probleme, ker bi vsi radi pazili na vaše otročke, mi pa ker nimamo nikogar, da bi jih lahko
pustili vsaj z kratek čas.:zmeden:
ašča je prebolana, moja mami pa samo biznis in politiko trajba:zmeden:
Dejstvo je, da nismo nikoli zadovoljni.
Saj po eni strani sem tudi jaz takšna; da hočem vse sama. Otrok je samo Moj in boh ne daj, da bi mi kdo "pamet solil" in se vtikal v mojo vzgojo.
Verjetno je vsem malo dolgčas in takrat imajo še več časa, da se vtikajo v tvojo družino.
Prav je, da imaš svoj red in tega se drži; samo če imaš tako možnost, da ti otroka kdaj popazi kdorkoli drug bodi vesela. Takrat si vzemi čas zase in tvojega; to bo dobro tako za vaju kot za otroka. Ne smeš ga priklenjati samo nase.
Uf:zmeden:drugim svetujem eno, sama pa delam isto:zmeden2: Včasih točno veš kaj je prav in kaj ne, delaš pa vse narobe.- To mislim nase.
Lp:miska:

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   Kaj storiti?
26.5.2005 10:13:52   
tesa
Ja pa še to;
Najboljša rešitev je seveda, da greste na svoje;
Ker spremenila jih ne boš in nikoli ne boš imela svojega miru. In z vsakim dnem boš bolj razkurjena.
Mi smo imeli takšne problem samo z mojo staro mamo. Ločila je moja starša in zdaj dela sive lase meni že deset let:( Ampak kmal bo tega konec; ker gremo na svoje:)-

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   Kaj storiti?
26.5.2005 10:21:54   
Anonimen
Tesa..:)-:)- to je tudi meni prislo na misel.. in sem si mislil, se vedno boljs, da moras odganjat varuske, kot da jih nikjer ni, ko jih isces. :(

(odgovor članu mojMika)
  Neposredna povezava do sporočila: 12
   Kaj storiti?
26.5.2005 10:46:53   
mamsi
Jaz tut nimam nobenga, ki bi mi pomirkal otroka, pa sem izredno zadovoljna, da je tako. Prav nič mi ne fali, midva sva napravla otročka zato, da bo z nama, in tako tut živimo in se pač prilagodimo naši tamali. Zato ti ne bo nič narobe hodilo, če gresta čisto posebej, drugam, nekam na svoje, če le je možnost. Vedeti moraš, da je tvoja družina tvoja, in kakšna pravila in želje imate vi, jih morajo ostali upoštevati, pa če se jim še tako zamalo zdi. Vse večkrat berem, da sploh ni nobenega spoštovanja več. Vsi mislijo, da se svet okoli njih vrti in da se mora cela družina enemu atu al pa mami podrejat. Pa sej nismo plemena. Povej tašči,..., kaj si želiš, koliko obiskov in ji povej tudi, kaj boš naredila, če te ne bodo upoštevali. Seveda se prej dogovori s fantom. Naprimer se boš zaklenila, ali pa kar odselila. Če ne gre zlepa, gre pa zgrda. In to potem tudi uresniči. Čuvaj družino.;)

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   Kaj storiti?
26.5.2005 15:10:42   
mamci
živjo!

nekjer ne omenjaš tvojega partnerja. Kaj on pravi na vse to?

Moje stališče: Vsak naj uredi s svojimi starši, torej, če je moški, kot se šika naj poskrbi za svojo družino.

Tebi pa; NIKAR se ne daj in jasno postavi meje, boš videla kako krotko se bodo prilagodili.

srečno

mamci

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   Kaj storiti?
26.5.2005 16:02:41   
BarbaraO
Povsem razumem, da si tako zaščitniška. Tudi jaz sem bila na začetku kar ljubosumna, že če je mojo miško hotela imeti MOJA mami. No, počasi sem pa že komaj čakala, da jo je za kakšno uro odnesla.
Absolutno se strinjam z vsemi, ki ti svetujejo, da postavi meje. Za začetek se dogovori, da "tašča" ne bo kar prihajala, kadar se ji bo zljubilo, ampak naj se prej napove (pa četudi v lastni hiši!). Če to ne zaleže, ji obrazloži, da nenajavljena lahko naleti na kakšno neugodno situacijo (naj te najde kdaj na pol oblečeno ali celo s fantom v kakšni bolj kočljivi pozi - to jih običajno malo zablokira). V vsakem primeru pa mora potrkati na vrata vaše sobe oz. stanovanja - to so pa že osnovne manire. če je prfoksa, bo pa to že vedela, kajne?
Nekaj časa bo še malo težko, potem pa vsak mesec bolje - tudi s tvojim počutjem. Poskušaj hoditi čim več ven, verjetno greste tudi kaj na morje, pa bo poletje mimo, otroček bo že večji, potem ga boš bolj mirno pustila tašči za urico ali dve, vidva pa v kino ali kam na lepše. Tako bo volk sit, koza pa cela!

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   Kaj storiti?
26.5.2005 16:11:36   
Primoza
Najlažje je živeti kot družina ločeno od staršev. Če pa to ni mogoče je potrebno v dogovoru s partnerjem postaviti meje. Važno je, da se prej vskladita s partnerjem in nato nastopata enotno. Najbolje je, da on postavi meje svojim, ker mame sinom nikoli ne zamerijo.

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   Kaj storiti?
26.5.2005 16:12:18   
Primoza
sinom = sinovom, misli počasneje kot pišeš.

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   Kaj storiti?
26.5.2005 18:01:01   
ALESSA
Hy!

Pri nas pa je tako, da sta oma in deda (tašča in tast)uspela prit pogledat malo samo 3x v 2 mesecih. Sem se sekirala, ker mi ni jasno, da so lahko ljudje takšni, kaj jim je mala naredila. Jaz in tašča sicer nisva glih v najboljših odnosih, se pogova ampak samo formalno. Pri tastu je malenkost drugače ampak je tudi tako, kot veter piha. Za mene sta oba melo čez les. Ne morem ju in pika. Za vse sta si kriva sama. Zaradi svojega obnašanja, ker mislita, da imata samo onadva vse prav in nihče drug oz. cela moževa žlahta vseh 16 mandeljcev. Ne pravim, da sem jaz in moja žlahta popolna, ampak ne gledamo na človeka zviška, čez kaj in kdo pa sploh si ti, kot pa oni. Mož ve kaj si mislim o njegovih, in se tudi sam strinja glede tega, kako se obnašajo. Tudi on sam trpi v sebi, ker vidi, da moji in moja žlahta hodijo gledat malo njegovi pa ne. Njegovi celo še nimajo niti ene slike od male, ker jim je pretežko se slikat z njo. Tudi, kosta bila tast in tašča na obisku je nista niti enkrat prijela v naročje, ker baje, da je ne upata prijet. Sem jima pa povedala, da kako pa sta potem onadva spravila gor svoja 2 otroka. Ju sploh ne silim. To je nuna odločitev, ampak, da ne bosta kdaj jokala zakaj mala noče ostat pri njima. Če ju ne bo dobro poznala logično, da ne bo hotela. Mislim, da se tega tudi bojita, da bi kdaj mogla popazit na njo, ampak se ne rabita, ker male ne pustim nikoli pri njih. Midva z možem pa jo tudi ne bova vozila k njim , ker , če hočejo videt vnukunjo vejo , kje stanujemo. Ampak sodeč po tem, da sta v celih 2 mesecih uspela prit samo 3x pogledat vnukinjo nimata nevem kakega interesa je videt. Možev brat in njegova punca pa samo 1x v 2 mesecih. Živimo pa 15 km narazen. Klinc jih gleda. Manj jih vidim rajši jih imam.
Moja starša, sestra in njen fant pa so celi zmešani na malo in glih kaj se ne spričkajo, kdo jo bo ujčkal.

Kaj bi se sekirali za take norce in čudake. Raje se cartajmo z otročeki in atiji, ker življenje je prekratko.
Malo sem se potožla, da gre to ven iz mene.


LP, Alessa

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   Kaj storiti?
26.5.2005 20:47:01   
Anonimen
:zmeden:kaj naj ti rečem res je najboljše na svojem.mi živimo sicer vsak za sebe vendar če že stopim ven vidim taščo pa vse druge.pri nas je tudi od začetka bilo tak,da se je za vse brigala pa kak ono pa to vse naj bi bilo po njenem,če bi jaz popustila.pa me je razkurilo že na začetku sem se res razpizdila taka svaja je bila ampak meni je pasalo je vsaj mir bil.zdaj pa že vidi,ko sem slabe volje samo čaka,če jo pozdravim.je pa zdaj mir.nikoli več ne reče nič mi živimo po svoje ona po svoje pa je mir.če pa se že kdaj hoče kaj vtikat med nas samo dvignem glas pa se že joče.moj je tudi strogo proti temu,da bi ga kdo komandiraj ali pa red delal pri hiši in otroku.če ga hoče kam peljat vedno vpraša in če rečem ne je to ne.je nekoč rekla,ko me je vprašala ali lahko pelje malega ven,da zakaj me sploh sprašuje češ,da bo njen sinek itak rekel ja.pa ni bilo tak je sine rekel vprašaj mojo.od takrat ga nikoli več ne vpraša.ja odločil se je zame in :duda:ne pa za mamico.glede vzgoje in okrog:duda:mi nima nišče nič reči.otrok je moj in jaz mu bom dirigirala,če tako rečemo.:zmeden2:postavi se zase.:sloncek:

(odgovor članu mojMika)
  Neposredna povezava do sporočila: 19
   Kaj storiti?
26.5.2005 22:15:38   
ribica.
Če se ti s svojim partnerjem razumeš, da je na tvoji strani in te razume oz. se s tabo strinja, potem naj ne bi blo problemov. Če se podpirata v vsem, bosta že našla skupno rešitev, ki vama bo dala dihat. Če ne jutr, pa pojutrišnjem. Pač odvisno kolk še lahko požreta.

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   Kaj storiti?
27.5.2005 8:24:50   
Meggi
Sicer nisem brala nasvete punc me je kar tvoja zgodba dost spodbudla. JAZ SEM IMELA NA SVETU TAKO TAŠČO (no sej jo še imam sam ne zravn sebe)!! In SMO ŠLIIIIIIIIIII. Res je midva sva bila pri njihovih tuid pred rojstvom 3 leta je še nekam šlo. Ko sva dobila najino princesko smo KOOOOOOOMAJ zdržali leto in pol( tak full dolgo).

Meni je presedalao da mi nekdo skoz "sere po glavi". Brigaj se za sebe - bi imerla dosz dela če bi ga le vidla,........ Oprosti ampak mene take "koke" tak razpalijo.

In sedaj jemo skor sam krompir, a smo sami v hiški (najemni). Pa še enga sončka smo naročili in UŽIVAMO.

Njim je pa seveda zdaj dolgčas, pa sami morjo skrbet za stroške,.................

Čimprej in čimveč MIRUUUUUUUUUUUUUUU ti želim.
Poslusita s fantom predebatirati.

Moj je bil full trdi glede selitve- a sem bla full močna in sedaj mu ni žal.

SREČNO!

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   Kaj storiti?
27.5.2005 8:31:33   
KIRA
mojMika, ne sekiraj se. nisi sama, tud moja je taka. pa je ful užaljena, če ji kaj rečem. sem pol raj tiho in nardim tako, kot jaz čem. se pač skoz kaj najde, da lahko teži, pa se vsaj ne muli, ko ji nič ne povem. enostavno preslišim.... saj moja beseda itak nič ne šteje, kot da ne sliši, vse dela po svoje. pa male ne dajem dol - če pa že, pa sem skoz zraven. sej nisem na glavo padla, da bom bebico dol pustila, pa bo pol spet k šporgetu z njo hodla, pa mešala vroče olje in čebulo z dojenčkom v naročju! ni šans.
ti delaj tako, kot misliš da je prav in se ne sekiraj zaradi drugih. sej je tvoj otroček in si ti mama, pa če vsi ostali naredijo stojo na glavi.
magari jim reč, da so oni že vse to dali skoz, ker majo svoje otroke, ti bi pa rada svoj čas z bebico čim bolj izkoristila, ker bo tako hitro zrasu in bo velik. pri men to vala, mislim da je to edino, kar tašča kolkor tolko kapira...
(pa drgač ni tako strašna - sej ne misli slabo, sam "glave" ne uporablja in ne nardi tako, kot se ji reče)

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   Kaj storiti?
27.5.2005 8:43:21   
Meggi
Ja to pa da ti reče al sam namigne- da bi ona imela otroka ti pa pojdi za šporhet. Oprosti ona je prišla na obisk s pomočjo al sde fino delat. Naj skupa i n pospravi ona. Itak si ti na porodniški za otroka ne pa za rihtanje črepinj. Ne vem no da je tak težko najdit človek, ki bi sim sam zrajtu in ti neki pomagal druzga nardit ne otroka žulit. To mamice opravimo itak najboljše.

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   Kaj storiti?
27.5.2005 9:07:48   
.ču
Kira,ne razumem te:(kako naj se ne sekira,rečt je zlo lahko samo bit v taki situaciji pa je velik:hudicek:in zna bit še vedno huje na žalost,če ne bosta skupaj nekaj ukrenila.
Živci bodo trpeli še naprej,dokler ne bo pripeljalo do tega,da bosta še s partnerjem prišla do neseglasij in prepirov.Pa ti tega mojMika ne privoščim.
Najboljša varjanta,je čim dalj stran-seveda tud to je lažje rečt kot pa izvest...
Druga možnost pa je,da "tašči" jasno pokažeš in poveš,da ti to njeno obnašanje in vmešavanje ni všeč,samo potem zna bit res še hujša...

Pri nas eni in drugi živimo v blokih,vendar zelo blizu,tako da se mi včasih zdi,da smo preblizu.
In zelo te razumem,ker je šlo tud meni po porodu na živce vse,sploh pa to vsiljevanje...potem je celo prišlo do dveh tihih mesecev med nami,...nakar smo se zbrali in pogovorili in sem jasno povedala kaj me moti...sedaj vse štima in sem vesela,da jo imam,ker mi pomaga vedno kadar jo potrebujem in ne kadar si ona želo biti z vnuki...

Lp:rozica:in uspešno rešitev problema

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 24
   Kaj storiti?
27.5.2005 9:58:05   
Abby
Na tvojem mestu bi si iskala boljšo rešitev stanovanjskega problema. Glede tega, kako malo ima tvoja tašča svojega vnuka pa tole: nisi ga rodila njej. Ona je imela svoje dojenčke, tale je pa tvoj. Naj ti bo raje hvaležna, da lepo skrbiš za njenega sina. Sicer pa, moja tašča je do zdaj videla svojega vnuka samo 1x, pa bo kmalu star 3 mesece, pa še se mi ne mudi k njim na obisk. S hčerko smo pa tudi hodili na obiske max. 1x na mesec, pa še takrat smo samo tiho sedeli in se gledali. Tako da se tvoji res nimajo kaj pritoževat.
Postavi meje pravočasno. Bolje prva zamera, kot druga.

(odgovor članu mojMika)
Neposredna povezava do sporočila: 25
Stran:   [1] 2   Naslednja stran >   >>
Stran: [1] 2   Naslednja stran >   >>
Pojdi na:





Kako povečati možnosti za zanositev
To so načini za hitrejšo zanositev - spremljanje plodnih dni, zdrav življenjski slog in redni spolni odnosi. Ob težavah ...
Nosečnost: Tabela rasti ploda po tednih
Kako velik je plod v posameznem tednu nosečnosti? Preveri, kako izgleda nosečnost po tednih!
To so najbolj redka otroška imena
Med izumirajočimi imeni so po našem mnenju čudovita imena tudi za sodobne novorojenčke. Katera imena vse bolj izginjajo ...
Kam z otroki za noč čarovnic 2024?
Letos bodo noč čarovnic po Sloveniji zaznamovali številni dogodki za otroke, od zabavnih delavnic do strašljivih dogodiv...
Zdravo prehranjevanje se začne že v vrtcu
Marjeta Podpečan, odgovorna za prehrano predšolskih otrok v zavodu Kranjski vrtci, nam je pojasnila, zakaj pogosto vklju...




strah pred porodom
nataly33

prvič sem rodila zelo težko,rok imam čez 2 tedna in me je grozno strah poroda...kako je roditi drugič? hvala za odgovore

težje (12%)

lažje (73%)

enako (15%)


Število vseh glasov: 121

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!