Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: baguSka
Pa se tole: jst iz svojih izkusenj govorim (btw ni samo ena), da se zaljubljenost ne vrne kr tko... In da je partner ne more kr tko vsilit. Res u bistvu s svojim obnasanjem se bl odbija. Jst sm do zdej se vsakega pustila, pri katerem sem se ohladila. Ker zaljubljenost prej ko slej mine in potem je samo vprasanje, kolk sta dva za skupi. In ce nista se to vidi slej ko prej. Pri nekaterih prej, pri drugih kasneje... In ce ljubezen (in vse kar spada zraven) ostane, potem tudi upanje ostaja, v nasprotnem primeru se par pac razide. Ce dva pac nista za skupi, nista in pika. Ce se vsaj eden od partnerjev ne pocuti ok in ce ne vidi nobene resitve in razloga, da bi vztrajal, potem nima smisla... Vsaj zame ne. Ce ni ljubezni, ni zelje, ni spostovanja, ni nicesar. Ampak pri meni je tko, da je pac vedno bil nek razlog za to. Vsakic ko me je zaljubljenost minila, sem se malenkost ohladila, toliko da sem se spustila na realna tla in potem so se zacele tiste stvari, za katere sem vedla, da so nepopravljive... Pac sem spoznala, da nimava skupne prihodnosti. In zakaj bi potem vztrajala? Zato ker se partner v tistem trenutku obnasa drugace?? Ahm.. tisti trenutek ja. Spremenit se pa ne more.
Vec ne bom pisala. Bo spet error.
Baguska ne bo error, ker si vse čist prav napisala  Jaz vsega tega s svojimi besedami, nism znala napisat. In tko se počutim že precej časa. In tako že precej časa razmišljam. Basta. Zato ognja ne more več prebudit, ker v meni nekaj manjka.
Sem mu povedala da bolj bo rinil vame, slabše bo. In res je tako.
|
Natisni
, se je začel drugače obnašati, jaz pa nisem srečna. 
od vsega. kako lahko lastna mati reče kaj takega. 
ija.
