ronja
|
Se strinjam z Ankico. Rutina je hudič, v sodelavko se je verjetno malo zagledal, vendar pa sem tudi jaz po tvojem opisu prepričana, da nimata nič, saj sicer po teh srečanjih ne bi navalil nate, ker bi bil že z njo.
skos sva skupaj kot rit in gate...
Mogoče bi bilo fajn, da bi si kdaj vzela tudi malo časa vsak sam zase. Saj to ne pomeni nujno veliko časa - magari 1 uro na teden, se človek čisto drugače počuti... Pa malo manj bi si bila na dohvatu ruke;).
anonimna, če pogledaš po rr, boš videla, da pride vsakih nekaj mesecev tema, kjer punca ne ve, kaj naj naredi, ker se je zagledala v nekoga, ki ni njen mož/partner - praviloma sodelavca. In večinoma dobiva odgovore, da naj pusti sodelavca pri miru in izkoristi te metuljčke doma z možem. Tvoj mož dela točno to - ampak ženskam, to seveda tudi ni prav;). Ne me narobe razume - razumem, da te moti in se počutiš izkoriščano - rada bi, da bi mislil nate, da bi bila ti tista, ki ga vržeš iz tira... Vsi si to želimo, celo fantje;).
Vendar pa če se postaviš v njegovo kožo: zatreskal se je v tisto žensko, vendar pa je zavestno izbral tebe - ni se spustil v afero z njo in spi s tabo, ne z njo. Kaj se mu mota po glavi je drugo in na to verjetno tudi nima ne vem koliko vpliva... Kaj bi lahko naredil? Odzaljubit se ne moreš na ukaz. Ampak on je izbral tebe - že ve zakaj:). MOgoče ti bo lažje, če boš gledala iz te strani. Ostali čas ne seksata toliko, ker je zatreskan v drugo in ne ve, kaj naredit. Tu mu lahko najbolj pomagaš ti: pokaži mu to, kar imaš ti. Ne se kar udat! Saj se je vsakič odločil zate, že moraš nekaj imet! Spomni ga na to. Ne vem, kakšni so vajini mali pobegi iz realnosti (če jih imata - če jih nimata, jih čimprej ustvarita:), ampak naredi to. Naredi kaj odtrganega! Ni treba, da mu je všeč sama ideja - verjetno se mu bo dobro zdelo že to, da si nekaj naredila samo zanj:). Spomni se, kaj vama je bilo luštno skupaj, začni pogovor o tem, daj gor glasbo, na katero sta plesala/seksala/se gledala...
Sicer pa: on se bo odzaljubil prej ko slej, zaupaj mu. Lahko mu tudi poveš: "Lubi, vem, da se nekaj dogaja, bojim se, da ti je ena druga všeč, bojim se zato, ker te imam rada in te nočem zgubit. Sem pa zelo vesela, da nisi naredil kake traparije in ti zaupam. Rada bi se potrudila za naju. Kaj praviš, če bi šla..." Misliš, da bi šel en normalen mož po takemle pogovoru skakat čez plot? Bi moral bit ipak malo usekan, to pa ni, saj se še vedno lepo drži na tej strani meje;).
tippi, jaz jo razumem kot da je ona kar prepričana v to, da on misli na drugo in jo to moti, pa ne ve, kaj naj zdaj naredi. Se strinjam, da je pogovor fajn stvar, ni pa vsem enako enostavno nekaj bleknit možu. Dokler imaš lep odnos, je to res ful izi, če pa začne škripat, pa lahko postane zelo težko, čeprav je par sicer zelo usklajen, poznam par krasnih parov, za katere ne bi nikoli rekla, da so meli kdaj kako krizo, če ne bi vedela;). In ker anonimna ne ve, kako se lotit te zadeve, je vprašala - mogoče ravno zato, da ga ne bi "napadla":). poleg tega je zelo možno, da mož tega niti sebi ne prizna - in če ne prizna sebi, tudi njej ne more.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
), če ne bi.... Ugotovila, da je moj dragi mož vedno, kadar pride s kakšnega sestanka, srečanja (kjer ta ženska je) totalno nakurjen domov. Nakurjen mislim - seksualno. Takrat se pri nas seksa fulll. Samo da pride domov, me že napade. In ne rečem - seks je odličen, pa ponavadi tudi po večkrat (kar običajno ni). Do sedaj me to ni motilo.... Zdaj pa me. Ker se počutim izkoriščena. Tak seks imava samo takrat, kadar vidi tisto žensko - drugače ne. In prepričana sem, da med seksom misli na njo in ne name. Zadeva me čedalje večkrat vrže s tira - ker je postala zelo očitna. Če je ne vidi, včasih ne seksava po cel mesec, ko jo vidi, pa tudi po tri dni skupaj po večkrat na dan. Zaradi tega, sem mu začela nasprotovati, da bi še hodil na ta srečanja, vendar se mi je uprl. Ni po bogu ga ne morem zadržati doma - mora jit, pa če se svet podre. Zato se čedalje bolj bojim, da ne bodo ta srečanja prerasla v kaj več. 
No, saj ne da jaz ne znam (ne želim, da zveni kot samohvala), vendar včasih preprosto preveč izhajam iz sebe in se težko vživim v osebo, ki je ne poznam. V realnem življenju mi gre to bolje od rok, sploh če se moram postavit v kožo partnerja. 
