mebesa
|
pozdravljena sicer nimam dvojčkov, sta pa 11 m narazen, ena 11, druga 22 m stare, obe zelo živahni, zvedavi,... že od vsega začetka sama skrbim zanju in celotno gospodinjstvo, saj mož prihaja popoldne domov, mnogokrat ga komaj čakam, saj sem kar utrujena do takrat. vsak dan kuham kosilo, hranim hčerkice, jih previjam po tekočem traku, skupaj se igramo, pojemo, plešemo, beremo pravljice,... vsak dan jim povem, da bomo kuhali tudi danes in da se bosta takrat pa same na tleh igrale, ta mlajšo moram še vedno opozarjati na rože, da se jih ne trga, ta večjo opozarjam na druge nevarnosti, ki jo vedno bolj zanimajo,... tudi jaz jim stvari ne umikam (npr. rož,...), saj se naj navadijo, da so tam in tudi rože morajo bit v stanovanju. sem čim bolj pozitivna do obeh, povezujem jih, da sta radi skupaj, se radi ljubčkata, tudi 'bojujeta', ne kričim za vsako figo. kar pa je nevarno, strogo in jasno povem ali vzamem (npr. škarje). čeprav jpotem starejša kriči, saj ima obdobja trme, to ignoriram in sem dosledna. tuširam se ne takrat, ko sem sama, oz. v začetku sem se in takrat sem imela starejšo v kuhinji v stolčku ter ji razložila, da se grem tuširat in da malo sestrico vzamem s sabo (na ležalniku), ker je premajhna, da bo v kuhinji sama. pa se je vse dalo. seveda sem imela vrata odprta in sem se na glas pogovarjala,... tudi ko kuham, se z malima vselej pogovarjam, tudi če se same igrata (samo da preverjam, če sta vredu, če sta 'pridni',...). upam, da sem vam odgovorila, če ne me lahko vprašate tudi na zs. srečno in čim več potrpljenja in dobre organizacije
|