 |
Kaj naredit, ko ima ženska fuuuul mleka?
25.6.2006 23:27:28
|
|
|
|
Bonnie_RR
|
Jaz sem sicer že dobre 4 mesece po porodu in svojega sina ne dojim, mi pa ena stvar res ne da miru in sem se odločila, da kar vas vprašam o izkušnjah.
Torej, da vam malo opišem situacijo:
Rodila sem s CR, tamalega sem 1. podojila že dobro uro po porodu. Že od vsega začetka sva se ful lepo dojila, mali je lepo vlekel, jaz sem imela vsak dan več mleka, skratka sestre so naju kar hvalile. Mali je tudi lepo pridobival na teži in vse je bilo super. Ker sem imela res zelo veliko mleka (sem morala uporabljat blazinice, pa še te je v uri prebilo), valda tamali, kljub temu da je lepo jedel, ni mogel vsega spraznit in meni je začelo mleko zastajat. Vsi moji so mi govorili, da naj rečem za črpalko, da si vsaj na začetku malo ven stisnem, da popusti pritisk, pa so na moje prošnje vsi samo odkimavali z glavo, češ da bom imela potem samo še več mleka.
Potem pa me 5. dan zagrabi. Zvečer me začne strahotno zebst (zraven celo tresit), se vležem in začutim grozno bolečino v desni dojki. Ugotovim, da je vsa repeča in grozno trda. Jaz poskušam zaspat, ampak kmalu pride sestra na obhod in sproži alarm. Da malo skrajšam... Vročina mi je v 7 dneh non-stop skakala na 40° in več, ker niti niso vedeli, ali je to od vnetja ali česa drugega, so najprej eksperimentirali z antibiotiki. No, na koncu sem pristala na 3 antibiotikih naenkrat (rekli so, da če zdaj ne bo boljše, jim nič več ne preostane... ) in stanje se mi je le pričelo izboljševat. Kljub temu sem vmes izgubljala bitko z dojenjem, a se vseeno nisem imela namena predat. Sestre so mi obolelo dojko po vsakem podoju masirale, pa pomagale črpat mleko, pa obkladke so mi nosile.
Stanje se mi je le izboljšalo in mislila sem že da je zdaj vse ok. Potem pa se mi je vse skupaj ponovilo (kljub jemanju antibiotikov) še na drugi dojki in zdravniki so mi svetovali, da naj le preneham z dojenjem. To je bila zame res izredno težka odločitev, ker sem imela skoz pred sabo prve dneve, ko je bilo vse super in veliko mleka. Po odločitvi se mi je stanje le umirilo in tako sva lahko šla 16. dan po porodu končno domov, čeprav na flaški.
Zdaj me pa zanima: Ali si je katera na začetku črpala mleko, ker ga je imela preveč? Bi se s tem mogoče lahko izognila vsem mojim težavam? Kaj bi lahko sama naredila za to, da do tega sploh ne bi prišlo?
Ker sem še bolj mlada, neizkušena, prvič sem rodila, sem se bolj prepustila zdravnikom in sestram in jih preprosto zaupala. Ko so mi skoz trdili, da si ne smem črpat, sem jim pač verjela. Potem pa so mi vsi okoli govorili, da bi morala biti vztrajnejša in odločnejša...
Zanimajo me vaša mnenja in izkušnje, da bom naslednjič (sicer čez par let) vsaj malo bolj pripravljena na vse to...
Lp
_____________________________
Ponosna mamica dveh navihanih zakladkov, Nika in Vite.
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
) 
zadnjič odločil, da ne bo ponoči več jedel, sem tudi imela ful boleče dojke ponoči, čisto polne in sem par noči vstala in si mleko ročno malo iztisnila, toliko, da niso bile več tako trde in boleče. 
in sem gnjavila ženske, ki so mi zares pomagale s svojimi nasveti (kot vedno). 
. 
