Gina
|
Ja, mogoče se nisem prav izrazila, za malo večje otročke, sem napisala. Za dvoletne najbrž res ni pomembno, ker še ne razumejo, za malo večje pa se mi zdi, da je. Za tiste, ki se v te stvari ne poglabljajo, tudi ni pomembno, ker so taki po karakterju, če pa jim umre nekdo zelo ljub, pa na kogar so zelo navezani, pa je spet drugače. Nikomur ne privoščim te izkušnje! Je res huda, ker ti je že tako hudo, potem jokaš pa še zaradi tega, ker tvojega otroka to tako boli in si ne zna pomagat, ti mu pa tudi ne znaš. Ker nič ne pomaga v takem trenutku, če si še tako spreten, to ni dovolj. Zato jaz še vedno, malo večjega otroka!, ki je navezan na babico in ki jo je imel zelo rad, pa jo je videl vsak dan, ne bi peljala na pokopališče prav na grob, z namenom pokazati mu, kje je njegova babi, razen, če bi sam želel. Bi pa mogoče šla z večjim, kaj pa vem. Imaš pa prav, vsak mora po svoje ravnat. Jaz imam čisto rada sicer pokopališča. so tako lepa, ker ljudje zelo zanje skrbijo, kot bi prišel v arboretum skoraj. Pa svečke obožujem. Ne gre za to. Pa ne vzemi tako osebno, no.
|