Anonimen
|
Tudi midva imava veliko psičko, rotvajlerko:kuza:, ki je najin prvi "otrok". Spi pri nama v spalnici in mi niti na kraj pameti ne pride, da bi jo sedaj kam oddala ali zavrgla. Ona je postala v teh štirih letih naš družinski član, je razvajena in sploh ne zna več živeti zunaj. Obnašati se pač moramo tako, kot če bi imeli doma starejšega otroka, ki mu je vse to z dojenčkom novo. Do PDP imam še 9 dni, že pred mesecem dni pa sva jo začela navajati, da bo od sedaj naprej spala na moževi strani postelje na tleh, namesto na moji, ker sva postavila v sobo posteljico za otročka. In sploh ni bilo nobenih težav. Spali smo enako, kot vsako noč. Tudi na druge otroke ni pretirano ljubosumna, tako da mislim, da se bo v roku enega tedna navadila. Paziti pa je seveda potrebno, da bo mož že drugi dan iz bolnice prinesel pleničko od dojenčka oz. nekaj, kar bo imelo vonj po njem, da se privadi. Poleg tega sem brala o tem, da ko pride dojenček domov iz bolnice, poskrbi, da kužka ne bo doma, da bo na sprehodu z nekom in se bo vrnil šele, ko se boš že nastanila z dojenčkom v stanovanju. Tako ne bo prevelik šok za vse, ker bo kuža znorel od veselja, da te vidi, poleg tega pa vsak kuža drugače gleda na nekoga, ki je prišlek k hiši, ko je on doma kot pa če je nekdo že v hiši, ko se on vrne. Mi bomo to metodo vsekakor preizkusili. Da se bom lahko v miru preoblekla, slekla dojenčka, se sparkirala na kavč in čakala na prihod moje kosmatinke, ki bo tako znorela od veselja, ko me bo videla, če me ne bo nekaj dni doma, ker to še se ni zgodilo.
Bye,
Blacky in :duda:
|
Natisni
