Anonimen
|
no pa smo končno doma. po novem smo 4 članska familija. kako čudno mi to zveni. ko smo se peljali domov z jesenic in sem v avtu gledala dve moji punci in najboljšega moža na svetu in sploh nisem mogla verjeti da se vse to dogaja meni, saj je čisto prelepo, da bi bilo res. res sem srečnica in hvala soncu hvala nebu ( v boga ravno ne vrjamem) za vse te lepe trenutke, dogodke, osebe in stvari ki mi jih v življenju namenjata in podarjata!
no v glavnem vse skupaj se je začelo s kalvarijo večkratnih pregledov na jesenicah in ko sem šla na četrti pregled, ki sem ga imela točno na rok sem rekla ah saj mi bojo itak rekli gospa kar v petek pridite spet. in z mitjem sva se že menila da gremo popoldne še v živalski vrt. no pa me niso spustili v živalski vrt..no ja so, samo da sem bila jaz živalska :) hehe! seveda sem bila vsa vesela, ker sem bila 100% prepričana da se bo ponovila moja 1. porodna izkušnja, ko so mi spržili porod, dali EA in rodila sem v petih urah brez ene omembe vredne bolečine. no pa žal ni bilo tako. enako kot v prvo se je dogajalo tja do namestitve v porodno sobo, potem pa je prišel gospod doktor anesteziolog in mi začel vsatvljati EA. 1. ni šlo, ker na mestu kjer sem jo že imela je ostala brazgotina. 2. ni šlo, me je zabolelo, ko je vstavljal, 3. isto. in že je hotel obupat ko reče, nič še enkrat bom probal. in meni se je malenkostno posušil švic in celega telesa. in vstavi še 4. in hura uspelo je, nič ni bolelo in vse je bilo kot v prvo. tip je bil od vsega tega matranja še bolj premočen kot jaz! no in potem mi spustijo še umetne popadke. po pol ure so postali boleči in dajo mi prvo dozo EA...po 20. minutah prašam, zdaj bi pa tole že moralo prijet a ne? pa babica ja seveda, pa mi spusti šeeno dozo. nič! NIČČČČ NIII PRIJELOOOO! matrrrr kaj pa zdej! kam mi je ta tip vstavil to epiduralno? kaj mi bo zdaj odrevenelo? rit mogoče? tudi to bi bilo bolje kot nič! ampak odrevenelo ni nič, popadki pa močnejši in močnejši. in vsi skoncentrirani samo v spodnji del trebuha. no ja mislia sem da mi ga bo odtrgalo preč ampak to sem še nekako javkajoče na pol že tuleče predihavala. pa po treh urah pa še malo prašam babico, pa koliko še kako zgleda tam spodaj. pa pravi ja ene 8 cm ste odprta, še malo pa bo. ojej še malo...ne morem več. pa pride še gospod ginekolog porodničar pa pogleda, 4 ure so že minile, pa skupaj z babico ugotovita da ostaja rob na matrničnem vratu. isto je ostajal pri tisi ampak ga je zame neboleče zaradi ea babica med zadnjim pritiskanjem umaknila z roko. zdaj pa mi je šel delat to na živo. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! takrat so pa iz mene prišli najbolj zverinski glasovi, za katere si v življenju nisem mislila, da jih lahko spravim iz sebe. katastrofa. kako to boli, bolj kot če bi mi na živo nogo preč rezali. še danes razmišljam kaj si misli cel porodni oddelek s celo jeseniško bolnico vred, saj je pomoje odmevalo po celih jesenicah. imela sem občitek da me trga na pol že kako uro, ko končno le mojmu možu ki mu je vsaka čast uspelo ne pasti v nezavest, povejo, da je glava že zunaj. ohhh to sem se oddahnila, še en pritisk in mija je bila zunaj. HVALA BOGU DA JE TO ZA MANO, KER ČE BI BIL TO PRVI POROD, BI BILA MIJA 100% EDINKA! in od tistega trenutka dalje se še 100x bolj sprašujem, kako se lahko ženske odločajo zavestno za nikakršno lajšanje bolečin ob porodu :) res čestitke vsem ki ste take dase! jaz se tega špasa ne grem več :)
no hvala soncu tudi šivana nisem bila nič, tako da že ves čas veselo poskakujem naokoli. mija je ok, razen da se redi bolj slabo, pa ji bomo pomagali s kako umetno zadevo. bo že.
no in tako gre naša 4 članska družinica novim dogodivščinam naproti.
zahvaljujem se na tem mestu svojmu možu mitji, ki je bil res heroj, da me je sploh lahko gledal, in vsemu jesniškemu osebju, ki so še vedno na visokem nivoji prijaznosti in ustrežljivosti, pa tudi dohtarju, ki me je sicer skor na pol pretrgal ampak v tistem momentu odrešil vseh muk! zdele si samo mislim samo da je zamano, gleda EA pa ŠIT HEPENS, kaj hočem :)
PUNCE VSEEN VZEMTE EA, PA MOČNO STISKEJTE PESTI DA BO PRIJELA :)
LARA
< Sporočilo je popravil LARA -- 6.5.2006 18:50:04 >
|
Natisni
. 
, ko ti z roko..... joj, šit je res, sam jaz nisem nič mogla kričat, ker je tako bolelo, da še pisnit nisem mogla, mučili so me pa par uric.... 
