NeJa88
|
No, najprej ti povem, da te razumem. Sama sicer nisem imela sproženega poroda, ampak je bilo enako. Celo nosečnost nisem niti 1x pomislila, da bi lahko šlo kaj narobe, da ne bo ok ali kaj podobnega. No, ko pa mi je zvečer minimalno odtekla voda, pa sploh nisem bla prepičana v to), pa strah. Tak strah, da sva se z mojim pol ure prepirala da moram it se pokazat v P, čeprav nisem hotla it. Se tresla na kavču in tako... Grozno no. Ampak potem, ko sva prišla tja in ko me je pogledala in rekla, evo, to je to, zdej pa se bo začelo in čez nekaj ur boste cartali svojega dojenčka, takrat sem se pa čisto sprostila. Nekako sem ''padla'' notr, se pogovarjala s sestrami, se smejala, ena sestra me je še ful tolažila, jz pa ji nisem znala razložit da me ni strah npr. bolečin, ampak le neznanega :) Ko sem pa prišla v porodno, pa itak ni bilo časa... Sem dihala, visela na telefonu sredi noči, poslušala glasbo itd... Samo, sprosti se, in če bo tvoj poleg, uživaj. To so zadnji trenutki vajinega življenja ko sta samo vidva. Kmalu boste trije najboljši par in... Potem se šele začne sreča Pa srečno in pogumno. Verjemi v to, da bo vse ok, da je osebje tam zato da ti pomaga, ne dovoli da te kdo spravi v slabo voljo... Nasmeh na obraz, greš po najbolj pomembno ''stvar'' v tvojem življenju!
|