taška30
|
Sem že sama mislila odpreti tako temo... Pri nas ta ihtavost in jeza traja že dolgo, so bile že faze butanja z glavo v steno (v kopalnici - v ploščice ), potem je prešaltala na omare (mehkejše ), zdaj je to 'poškodovanje same sebe' minilo, razen metanja po tleh seveda, ampak je že pogruntala, da se raje vrže na tepih kot direkt na parket, he, he. No, zdaj smo v fazi metanja stvari po tleh od togote. Povprečno 1x na dan. Razlogi zelo različni, od tega da ji v čem ne ustrežemo do tega ker ona nečesa ne zmore (postavit kock, obuti sebi nogavice, obleči svojega dojenčka...). V enem momentu jo popade takšna jeza, kar vidim male hudičke v očeh in tisti pogled in kar išče kaj bo z vso močjo vrgla po tleh, ponavadi najbližjo stvar...zdaj sem se že navadila, da umaknem stvari z njenega dosega rok, če je to npr. za mizo, umaknem krožnik, kozarec... Doma me to niti ne moti toliko, ker v končni fazi, če ne more drugega vržt po tleh, se pa sama vrže na tla in tuli, jo pač napotim v njeno sobo in tam stuli, težje je kje zunaj, ko se kar vleže po tleh... Poskušam ignorirat te 'izpade', čeprav je težko ostat miren, včasih bi ji tolk eno okol ušes pripeljala, samo vem, da ne bi nič pomagalo, ker ko je ona v tistem afektu, po moje ne razmišlja dost o posledicah, ker ji enostavno nekaj živec potegne in mora sprostiti napetost...al kaj Enkrat bo minilo. Preostali čas je pa tak zlati sonček.
|