|
Uporabniki na tej temi: nihče
|
|
  | Stran: [1] |
| Uporabnik | |
|
 |
RE: Jaz pa ne grem na "..."
30.9.2006 21:25:58
|
|
|
|
ajat
|
ha ha
jaz sicer še nimam otrok.
Ko sem bila pa stara štiri leta in pol sem dobila bratca. Do takrat je tudi mene čuvala nona, no še naprej me je, do male šole.
Med tem časom sem tudi jaz hodila na plesne vaje, kasneje pa kar šest let na plavalni tečaj.
Jaz vem, da ko bom imela svoje otroke jih bom definitivno dala pri dveh letih v vrtec. To pa zato, ker nikoli nisem se sama lepo uklopila v družbo.
Sem družabna bila tudi kot otrok, sem se priklopila vrtcu, na sprehodu, ampak me domotožje daje še zdaj, ko sem že poročena, tako, da...
Odločitev je pa seveda tvoja.
LP
|
|
|
|
| |
RE: Jaz pa ne grem na "..."
30.9.2006 21:36:58
|
|
|
|
Anonimen
|
Mi precej podobne, tudi pri štirih letih. Kljub temu, da hodi že 2 leti v vrtec. Za obvrtčevske dejavnosti se je pa sprdnil, da ne bo hodil, in se ne premakne za milimeter. Pa nič. Pa naslednje leto. Mogoče.
|
|
|
|
| |
RE: Jaz pa ne grem na "..."
30.9.2006 21:52:58
|
|
|
|
SaaS
|
Po moje bi pa znala biti to reakcija na to, da je dobila bratca.
Ne vem, verjetno se ti zdaj zelo veliko ukvarjaš z dojenčkom in se ona včasih počuti malo na stranskem tiru. In da mora potem še za kakšno uro stran od mamice? Dojenček pa ostane pri mamici! To bi znalo biti kar težava. Po moje si ne znamo čisto predstavljati, kaj se plete po otrokovi glavi.
Po moje ko imaš le čas, se veliko ukvarjaj z njo. In počasi bo dojela, da zato ni nič manj tvoja... In tudi brez problema bo šla spet na kakšen tečaj.
Saj pravzaprav težko svetujem, ampak samo "na glas" razmišljam. Sem v podobni situaciji.
Sin je šel lani pri 11mesecih brez problema v vrtec. Z veseljem hodil tja, bil dobre volje doma. Šel na počitnice za dve noči k babi in dedidu. Zdaj pa je bil 4 mesece z mano doma, saj je dobil bratca. Pred dvema tednoma smo spet začeli z vrtcem (končno smo dobili lokalni vrtec!). Že v vrtec je bilo težje kot prej. Zjutraj je zaenkrat še jok in ne grem v vrtec. Tam potem ni hudega in tudi ko pride domov, pove, da je bilo dobro.
Vse v redu. Ampak popoldne pa nikakor brez mamice. Še na stranišče ne morem. Prej je bil brez problema pri tašči, šel z njo na sprehod. Zdaj pa kar naenkrat ne. K mamici, k mamici... Pri mojih dveh je spal brez mene. Zdaj ga pa za dve uri ne morem pustit, da bi šla v trgovino. Zadnjič sem nujno mogla na en sestanek skočit in je ostal sam z možem. Ja ne, eno uro skupaj se je drl mamica, mamica...
Po moje otrok rabi nek čas, da sprejme stvari, spremembe, jih dojame. Treba je to pač sprejeti in se potrudit. Tudi to bo mimo.
|
|
|
|
| | Stran: [1] |
Najbolj brane vsebine v rubrikiDružinske aktivnosti za ves decemberPripravili smo vam več kot 20 aktivnosti, s katerimi lahko napolnite adventni koledar oziroma zapolnite družinske dneve ...
Zdrava črevesna mikrobiotaČrevesje in pljuča medsebojno delujeta dvosmerno prek črevesne mikrobiote, njenih presnovnih produktov in imunskega sist...
Zadnje s foruma
Jaslice ali varuška
пеперутка16
Bi otroka raje vpisali v vrtec ali najeli varuško?
Natisni
