|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Izgubljam upanje
28.1.2006 10:01:51   
Ursi2
Lep pozdrav vsem!
Kako ste kaj? Prav lepo je prebrati, da nekaterim uspe, tako se veselim za vse nosečnice!
Jaz pa ne vem več, kako naprej!
Saj vem, da še ni tako hudo, da sva še mlada,...! Ampak vseeno! Ravno včeraj sem dobila M in sem sedaj res na tleh, pa še mož je skoz v službi, vsaj po 12 ur, da mi ni ravno v tolažbo!
Poskušava že skoraj 4 leta intenzivno, pa tudi prej nisva posebej pauila, ker si res oba želiva otroke!
In skoz sva si govorila, saj bo, pač že še nisma pripravljena,...!
Vendar pa je sedja skoraj 20(!!!!!!!!!!!!!!!!) NAJINIH KOLEGIC NOSEČIH ALI JE CELO ŽE RODILO, NAMA PA KAR NE USPE! rES NE VIDIM, KAKO SE BOM TA MESEC POBRALA! nAJHUJŠI PA JE TO, KER MI JE ZAMUJALA 2-3 DNI IN SEM ŽE RES UPALA IN SEM HOTELA ŽE TEST KUPITI! NO POTEM PA .....!
dALA SVA SKOZ ŽE NEKAJ OSNOVNIH TESTOV IN ZAENKRAT JE VSE OK!vENDAR ME TO TRENUTNO NE TOLAŽI POSEBEJ!
Ne vem, kako naj se danes soočim z nosečimi prijateljicami in z dojenčki! P PROSIM, NE me narobe razumeti! NISEM jim favš, res se veselim za njih, sam danes ssem na tleh in rabim nekaj da mi da voljo in energijo za naprej!
Groza me je še vseh teh mesecev, ki bojo prišli in če bo z vsakim prišla tudi M!

Hvala, ker sem lahko malo pojamrala!
Želim vam vsem lep dan!
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Izgubljam upanje
28.1.2006 10:31:35   
PBJ
Upanje umira zadnje ... glavo pokonci. Nosečnost te bo presenetila, ko boš najmanj pričakovala.

Tako je mene presenetila po 3. letih, čeprav je moje ginekološko stanje precej slabo in mi je dr. v amb. za neplodnost med UZ rekel,: "Gospa, ta mesec pa zopet ne bo nič, ker imate hormonsko aktivno cisto, mat. sluznico preveč zadebeljeno, folikli zelo slabo napredujejo... Bomo počakali na M in nato začeli z 2. inseminacijo." Teh njegovih besed ne bom pozabila
Jaz pa sem tisti mesec čakala na M, ki je ni bilo. Sem že mislila, da na vse skupaj vpliva tista cista. A sem zanosila. 
Še veliko je žensk, ki imajo podobne zgodbe, zato ne obupaj

Te pa popolnoma razumem, tudi jaz sem videla same nosečnice okoli sebe in imela sem občutek, da jaz nikoli ne bom mamica.


LP in držim pesti zate.

_____________________________

Čudeži se dogajajo, samo prepoznati jih je treba znati...

(odgovor članu Ursi2)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Izgubljam upanje
28.1.2006 11:45:09   
gaja*
Ursi2, glavo gor!!
Pred nekaj dnevi sem bila tudi sama čisto na tleh. Najprej sem naredila romed in se mi zdi, da je bla zelo tanka črticauser posted image . Upala sem, da bo čez nekaj dni bolj vidna, pa je sploh ni. Zdaj imam že dva neg testa, M pa še vedno ni (danes je 36 dan).user posted image user posted image
Zadnjič sem mislila, da se mi bo zmešalo. Bila sem tako žalostna, da sem komaj čakala, da je prišel mož domov (tudi moj šele zvečer)... Solze so kar lile in nisem se mogla nehat user posted image .
Pač, tako je bilo tisti dan, zdaj sem še vedno rahlo žalostna, ker moje user posted image še vedno ni, ampak, sem se pobrala.
Ne bom več žalostna!!! Dokler mi bo usojeno čakati na user posted image , bom čakala. Vem, da bo vsak mesec user posted image in user posted image ko bo user posted image prišla, ampak bom že. Ne smemo se vdati!!!
Zadnjič ko sem šla na obisk sestrični v bolnico pogledat njeno pupo, sem se doma potem tako user posted image , tako mi je bilo hudo.... Pa ji tudi jaz nisem favš, ful sem ji privoščla, ker hodim po njenih stopinjah.. Tudi ona se je nekaj časa matrala, pa ji je uspelo.

Zavihajva rokave, veliko user posted image user posted image user posted image user posted image user posted image in ni user posted image da nama enkrat ne uspe....
 
LP


_____________________________

*** Vse v življenju se zgodi ob svojem času ***
5. aprila se je rodila najina princeska Gaja :)
18. julija se nam je pridružil še Ažbe :)

(odgovor članu Ursi2)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Izgubljam upanje
28.1.2006 13:25:52   
Anonimen
jaz imam podoben problem.. z mojim bova začela delat na user posted image  šele poleti, ampak mene že kakšne dve leti muči želja po user posted image .. itak je težko, ko vidiš, da so prijateljice noseče, pa to.. mene vedno potre, moj mi pa govori, saj bova midva tud enkrat..

ampak mene to ne potolaži.. je težko.. takrat ko zvem, da je katera prijateljica noseča, hočem biti jaz tudi in to takoj.. čeprav vem, da je to neumno..

pač tko je..user posted image

(odgovor članu gaja*)
  Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Izgubljam upanje
28.1.2006 14:27:38   
Ursi2
Hvala za vaše besede!
Res mi veliko pomenijo!
Še posebej saedaj, ko sem sama doma in imam preveč časa razmišljat!
Sej bi šla h komu na obisk, pa so povsod noseče! Pa se mi ne zdi tako, ampak je kr res! Zdej smo dali že skoz sedem porodov od decembra, pa šedeset jih bo do maja!
Tk, da je kr res pestro!
In vem, da bo že kmalu boljši, ampak sedaj mi pa ni glih fajn!
Pa pri meni doma so me sedaj vsaj nehali spraševati, ker imamo oz. bomo imeli tri dojenčke, kdaj boma midva kaj naredla! Sam pri možu doma pa se vp'rašanja vedno bolj vrstijo!
Za piko na i( in vem, da je to še posebej neumno, ampak sedaj me pa to zelo boli), je zanosila tudi moževa bivša punca in pri moji sreči jo videvama kar pogosto!
Pa da ne bo pomote, mož mi nikoli ne očita,samo mene boli, ker se mi zdi, da sem pogrnala na celi črti!

Sej vem, da je vse skupaj slišati neumno, ampak morala sem dati iz sebe! Hvala!

Še to me zanima! Pro G n pregledu maternice z ultrazvokom  je ugotovila, da imam ciste in mini nič povedlala, kaj to pomeni,...,predpisala mi je samo tablete cyclo-progynova!

Hvala za vse!

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Izgubljam upanje
30.1.2006 15:55:44   
agnes
Joj samo upanja ne izgubljat. To je najpomembnejše kar imamo in kar nam nihče ne more vzet. Pri meni je tako, da sva bili s prijateljico kar nekam prepričani, da bova istočasno noseči. Njej je uspelo skoraj takoj, meni pa zgleda še nekaj časa ne bo.  Me čaka še konizacija in potem lahko nadaljujem s klomifenom (pred tem laparoskopija).  Sama sem s pomočjo avtogenega treninga svoje življenje popolnoma obrnila na glavo. Sebe sem dala na prvo mesto in si pustila zadihati, obiskala sem bioenergetika, ki je ugotovil, da sem zelo pod stresom in sedaj tole tudi rešujem. Našla sem si nova področja zanimanja in sedaj dete ni več številka ena v mojih mislih, ampak je prisotno kot ena od možnosti, ki jih nudi življenje. Pred časom pa sploh nisem smela pomisliti na to, da se mi ne bi nikoli izpolnila ta želja. Ko enkrat zasukaš kolesje tako, da je otrok le ena od možnosti (to je kar težko) lahko uživaš življenje in vse kar ti daje. Če ves čas misliš na to, česar  nimaš je hudo in ti jemlje energijo za delo, zabavo ipd. Včasih sem bila tako jezna, če sem koga slišala, da se je treba sprostiti pa na kaj drugega misliti. Zdaj vem, da je v tem nekaj resnice. Saj, če je težava v telesu jo zdravniki najdejo in pozdravijo. Vendar za preglede in operacije ipd. potrebuješ energijo in veselje do življenja. Zavest, da je to le delček tvojega življenja in ne cela zgodba. V očeh sebe in bližnjih sem jaz oseba s takšnimi in drugačnimi spsobnostmi, pogledom na svet itd., mahen del pa se nanaša tudi na to, da imam težave z zanositvijo. To ni konec sveta. Glede na to, kaj se po svetu dogaja in kakšne bolezni ogrožajo ljudi, sem vsak dan vesela, da je moje življenje v tem trenutku prav tako in nič drugačno. V kratkem bo moja prijateljica rodila in vsi se že zelo veselimo. Sama sem zelo ponosna, da mi je uspelo premagat tiso fazo, ko nosečnice niti pogledati nisem mogla. Skoraj bi se zgodilo, da bi vse zamudila in se ne bi mogla veseliti skupaj s prijateljico. Upam, da boš tudi ti našla pot iz žalosti in si dovolila uživati življenje. Vzami vse kar ti ponuja in uživaj v svojih željah. Ko jih lahko jasno izraziš, se jih ne oklepaš, ampak jim daš svobodo se bodo prav gotovo uresničile tako kot bo zate najboljše. 
Vse dobro! Agnes

_____________________________

Biti moramo pripravljeni, da se odpovemo življenju, ki smo ga načrtovali, da bi zaživeli življenje, ki čaka na nas. -j.c.-

(odgovor članu Ursi2)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Izgubljam upanje
30.1.2006 17:03:20   
Anonimen
Ko je želja močna in se zaradi dolgega čakanja zdi nedosegljiva si ne moremo pomagati, da na ne zaboli, ko slišimo da je prijateljica zanosila. Nevoščljivost? Ne. Temveč bolečina zaradi katere novice rajši ne bi slišali. Potem se najdejo sorodniki in prijatelji, ki sprašujejo in svetujejo: "Kdaj bosta pa vidva naročila? A sta že kej naročila?" ali "Pojdi k zdravniku. Veš, medicina je napredovala. Pobrigaj se." in ob tem še zdaleč ne slutijo, da se že dve leti na pregledih, da ti je hudo, da ti je težko ker želiš tudi skrivati ta del svojega zasebnega življenja. In vsako vprašanje boli. Vsakič. Kot da niso dovolj že padci. Da ponoriš.

Vstani. Zberi se in nadaljuj pot. Po štirih letih je nekako že čas za zdravniško pomoč Se ti ne zdi?

Pišem zato, da zveš da tudi drugi poznamo te občutke. V splošnem je takole: Če se boš pobrigala, boš imela otroke, pa naj bo še tako nemogoče.



(odgovor članu Ursi2)
  Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Izgubljam upanje
31.1.2006 7:18:02   
Ursi2
Ja,vem, da se moram pobrigati! Ampak skoz me je strah pa ne vem, zakaj!
Tako boma vsaj vedela pri čem sva,ali ne!
Včasih sem zdi, da je bolje prepustiti se toku in najti drugo alternativo in se mi zdi, da sem iz krize in lahko živim tako. če bo bo, če pa ne bo, imam pa še vedno moža, saj ni treba sedaj da moreva nujno imeti otroka, zato, da bi bila lahko srečna! Potem pa pridejo tisti dnevi v mesecu in pozabim na čisto vse in se mi zdi vse tako brezveze in brez pomena in mi je pomembno samo ali sva noseča ali ne, ali bom dobl M, ali ne,......

Ravno sem rekla možu, da bi takoj, ampak res takoj spakirala stvari in šla v tujino živeti, če bi eden ali drugi dobil ponudbo za službo!
Vse, samo da bi lahko pobegnila od ljudi, ki pričakujejo in sprašujejo,....
Pa vem, da bi si tam še vedno želea in dabi bilo še težje, ker bi bilo vse stresno in nobeden poznan!
Ampak ta trenutek mi je to kot obljubljena dežela!
Neumno, al! NEHAT BEŽATI IN SE SPRIJAZNIT IN NAREDITI KAJ NA TEM!
Sej bom, ampak sanje pa lahko ostanejo

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Izgubljam upanje
31.1.2006 9:26:15   
Monika79
Halo vsem puncam user posted image user posted image

Da še vam jaz zaupam svoj del zgodbice, sicer midva z dragim ne delava dolgo na naraščaju, sedaj je komaj 5 mesec, moram priznati, da sem bila na začetku popolnoma na tleh, ko je prišla user posted image  in sem se komaj vred spravila (enostavno želja je bila prevelika), pa sem rekla, tako, da kot prvo moram poskrbeti, da bom zdrava (ne pa da bom živčna razvalina) kajti otrok potrebuje zdravo mamico, drugič, da bova z dragim do trenutka, ko še ne bom zanosila, živela le drug za drugega, da bova lahko potem vso najino ljubezen usmerila v otročička in pod tretje moram tudi napisati, da me popolnoma ni nič strah, da bom mogla do G (in to grem takoj po 1 letu sprobavanja) in ji bom pač povedala, da nama pač ne uspe, zakaj bi me bilo strah user posted image  saj mi kvečjemu lahko samo pomagajo in me pošljejo na raznorazne preglede.

zato drage moje, držite se in držim vam user posted image user posted image , da vam čimprej uspe zagledati user posted image  user posted image  in potem bomo imele eno temo več o čemer bomo razpravljale, seveda o naših majhnih sončkov user posted image user posted image

lp Moni user posted image

_____________________________

16.11.2006 sem postala MAMA mojemu zakladku Kaji.

Preden je bila spočeta - sva si jo želela,
še preden je bila rojena - sva jo ljubila,
in komaj se je rodila - bi zanjo umrla.
TO JE ČUDEŽ ŽIVLJENJA!

M.Hawkins

(odgovor članu Ursi2)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Izgubljam upanje
31.1.2006 9:58:41   
MarijaPo
Kljub temu, da sva z mozem uspela zanosit iz prve, si vsaj priblizno znam predstavljat agonijo, ki jo dajes skozi. user posted image

Prav nic lustno ti ni. Moja sestra je zdravnica in mi je povedala, da se dostikrat zgodi, da ljudje ne morejo zanosit, ker so tako zivcni glede tega, potem vidijo, da res ne bo slo, posvojijo otroka in potem, ko so sprosceni in jih zanositev vec ne sekira, zanosijo.
Vem, da to ni neka pametna pot, ampak lahko ti pa pomaga v tem smislu, da cist nehas razmisljat o zanositvi, ker si s tem dejansko povecas moznost zanositve.
Ne vem sicer koliko si stara, ampak ce si pod trideset, bi jaz na tvojem mestu popolnoma opustila vsakrsno misel na zanositev, tud seksala bi samo takrat ko bi mi zares pasalo in sploh ne bi niti spremljala ciklusa. Vem, da je to tezko, ampak ce je to edina pot...

Kar pa se kolegic tice, se ne smes sekirat, da vse zanosijo takoj in potem rojevajo lepe otrocicke, ti pa se vedno v zanositveni agoniji.
Moje "prijateljice" so se zgrazale nad mano, kaj mi je, da sem sla zanosit, ko pa je ja kariera bolj vazna... Glih obratno od tvojih prijateljic - mogoce bi jih morali zamenjat. :)

Drzim ti pesti, nikar se ne sekiraj, vse enkrat pride, tudi otroci bodo. user posted image

(odgovor članu Monika79)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Izgubljam upanje
1.2.2006 7:47:33   
pika79
Zdravo Ursi2,
Mene pa zanima, če sta že bila na kakšnih pregledih, če se trudita že 4 leta?!?
Priporočam ti, da greš do ginekologa in prosiš za preglede za neplodnost. Midva se tudi trudiva že skoraj 2 leti in od kar hodim okoli ginekologov mi je kar malo lažje, ker so nama povedali, da bova po naravni poti zelo težko zanosila. Sedaj menstruacije niso več tako grozne kot so bile prvo leto, ko sem bila vsak mesec znova razočarana in ja tudi jaz sem jokala od groze ker sem zvedela, da so druge noseče okoli mene, pa še ko jim poveš, da se trudiš, ti vse rečejo ja pa ne misli na to, kot da je to nekaj povsem samoumevnega, pa ni.
Vzdrži z nami, saj nas je veliko, pa svojo energijo vsmerjaj še kam drugam, pa bo lažje,...s časom,...:)
nič ni tako grozno kot se zdi na prvi pogled, ...

(odgovor članu Ursi2)
Neposredna povezava do sporočila: 11
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Kako prepoznati vgnezditveno krvavitev?
Kako lahko prepoznamo vgnezditveno krvavitev in kako se loči od menstruacije?
Ultrazvočni pregled pri plodu s povečano n...
Pri ultrazvočnem pregledu v 18. do 23. tednu nosečnosti z natančno, usmerjeno preiskavo poskušamo odkriti, do katere mer...




Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?