Majči
|
Pozdravljene,
kar nekaj dni sem rabila, da sem se lotila tega pisanja, saj sem zadnje čase bila kar dosti na tem forumu, delila z vami lepe in slabe trenutke, izkušnje......Moram pa vam povedat, da sem prejšni poneeljek, ko nisem čutila v sebi premike mojega otročka odšla na UZ k moji ginekoliginji in ugotovila je, da moj dragi otroček ni več živ. V ponedeljek sem bila v 20,5 tednu nosečnosti, otroček je bil v meni mrtev po detalnjem pregledu že cca 10 dni. Vse to je grozno pisati, saj nama je grozno hudo, hudo tudi moji prvorojenki, ki je zdaj stara 4,5 let. Ne morem vam povedat, kaj vse sem preživela v tem tednu, koliko bolečin občutila v izgubi, bolečin pri porodu mrtvega otročka......saj je bil že zelo velik in morala sem ga roditi. Dobila sem umetne popadke, se 5 ur mučina in na koncu rodila. Ja, kako boleče! Bil je fantek, katerega smo si tako želeli, najbol pa jaz. Kaj je razlog temu, dvomim da bom kdaj zvedla, saj so mi zdravniki rekli, da se v 70% razlog nikoli ne izve. Zahtevala sem patološko obdukcijo in upam, da kaj zvem, da bom mirnejša. V roku 1 meseca naj bi dobila izvide-njihovo mnenje. Vam povem, da vsega tega postopka - tri dni v Kliničnem na ginekološki ni za opisat. Po porodu so mi naredili še abrazijo - čiščenje in me naslednji dan poslali domov.
Tako boli, boli a mi oz. nama nihče ne more pomagat. vse morava sama prestati in upam, da se kmalu opomoreva. Izredno grenka in boleča izkušnja, katero ne privoščim niti najhujšemu sovražniku. Pa tako daleč sem že bila, niti v sanjah si nisem tega mislila, da je možno, da se kaj zgodi. Dve leti smo se matrali za tega otročka, vse se je razvijalo, kot se je moralo, rastel je pravi fant in kar na enkrat je odšel. Odšel za vedno in teško se je s tem sprijazniti. jaz sem ga čutila, ko so mi ga vzeli, prijela njegovo glavico a videti nisem želela, ker nikoli ne bi pozabila. Morala sem to napisati čeprav vem, da bo marsikatero to znerviralo, ustrašilo a saj se delimo občutke, izkušnje.....
Upam, da se tudi midva kmalu pobereva s tal in začneva na novo! Upam, da še kdaj!??????
pazite nase in čuvajte svoje pikce v trebuščku!
|
Natisni
