Paci
|
Lu, čestitam! Do zdaj se še nisem nič javljala (malo sem imela tudi problemčkov s prijavo), vendar vas že nekaj časa spremljam in imam občutek, da vas že kar poznam. Bi pa še jaz tule en piskrček pristavla. Tudi jaz sem včeraj ugledala ... Sem tudi še čisto hin in sploh ne vem, kje se me glava drži. Se pa sploh ne upam preveč veseliti, ker poznam toliko primerov (pa tudi tule o tem berem), ko se ni dobro izteklo. Baje je ob zanositvi kar 20 % verjetnost za ss... Tako da sem sicer zelo zelo vesela, zraven se pa skušam tudi malo brzdati in ne skakati do plafona in razglašati celemu svetu. Sva se zmenila, da z razglasitvijo počakava vsaj do prvega pregleda, čeprav Pušenjak svetuje, da se počaka celo do kakšnega 20. tedna. No, toliko časa midva najbrž ne bova zdržala, ker bova vsem hotela povedati, kako srečna sva. No, ker vem, da vas take informacije zanimajo (tako kot mene) - kako je nam ratalo? Stara sem 32, prejšnjo pomlad sem po 12 letih nehala jesti KT, septembra pa v akcijo. No, na začetku ni prav dobro kazalo, saj so se mi po koncu jemanja KT začele pojavljati zelo dolge menstruacije (okoli 12-14 dni), v času ovulacije pa tako hude bolečine, da včasih kar hoditi nisem mogla. Tako sem šla jeseni kar do ginekologa, ki mi je razložil, da tiste krvavitve, ki jih imam 5-6 dni pred menstruacijo, še niso menstruacija . Pa še to sem izvedela, da če imam hude bolečine ob ovulaciji, ki potem včasih trajajo kar do menstruacije, to lahko tudi pomeni, da gre kaj narobe (da ovulacij sploh ni). Dobila sem dabroston (zaradi krvavitev) in navodilo, da če do maja nič ne rata, naj pridem nazaj in bom dobila še klomifen (za spodbuditev ovulacije). No, pa smo pridno vsak mesec in smo bili tudi precej preračunljivi. Ko se mi je zdelo, da ovuliram, sem mojega kar nagnala, naj opravi svoje . In je bil zelo priden, moram reči, čeprav je imel včasih kar tremo, ali bo dobro opravil ali ne. Tako sva v času ovulacije vsaj na dva dni, včasih pa tudi vsak dan in celo dvakrat na dan. In seveda se mi je vsak mesec zdelo, da imam neke nosečniške znake in sem bila potem vsakič razočarana, ko je prišla menstruacija. Če je kakšen dan zamudila, sem se že videla nosečo in je potem negativen test vedno pomenil hudo razočaranje in jok in tolaženje in te stvari. Pa polno travmiranja, kaj če sploh nismo plodni in to. Potem sem jo spet čakala prejšnji petek in je ni bilo. Od znakov pa tokrat vetrovi (sicer imam vzorno prebavo in skoraj nikoli teh problemov). Pa občasno se je pojavljala napetost v trebuhu, enako kot pred menstruacijo. Pa sem rekla, da še ne bom naredila testa, da bom še malo počakala. Pa sem počakala kar do ponedeljka (včeraj), ko sem naredila test in sta bili obe črtici! Mojega še ni bilo doma in sem potem kakšno uro, preden je prišel, hodila po stanovanju gor in dol in se sploh nisem mogla umiriti. In ko je prišel, sem ga že na vratih napadla, da revež sploh ni takoj dojel, kaj mu hočem povedati. Najbolj sem bila vesela zaradi tega, ker sem videla, da sva plodna in da dve črtici nista znanstvena fantastika, ki se meni ne more zgoditi. Ojoj, punce, upam, da vas nisem preveč dolgočasila! Sem hotela samo povedati, da očitno rata tudi, če si ful živčen in preračunljiv. Glede nosečniških znakov je pa tako, da Pušenjak pravi, da dokler test ni pozitiven, ne moreš imeti nobenih znakov, ker se v telesu še nič takega ne dogaja. Da je torej vse samo namišljeno. Meni se sicer zdi to čudno, ker se že dva tedna, preden je test pozitiven, mora nekaj dogajati... ampak mogoče je pa vseeno kaj tudi na tem, kar pravi Pušenjak. Od same želje, da bi zanosile, nam je slabo, pa vrtoglavice, pa diši tista hrana, pa smrdi ona hrana, pa čuden okus v ustih, pa čudno špikanje v trebuhu, pa napet trebuh... Punce, držte se, pa upam, da boste vse kmalu noseče!
|