Mirna*
|
9.9. zvecer so me presenetili popadki, ki so bili kmalu na 5 minut. Zato sva se odpravila v porodnisnico v Lj.
Ze kaj kmalu je bilo receno, da bo tudi tokrat cr, saj se kljub mocnim ppadkom nisem odprla vec kot 1 cm. Kljub vsemu sem "cakala" kar nekaj ur, da so se prepricali, da res ne gre, in naslednje jutro, ob 9.26 se je rodil nas Gaber.
Velik je bil kar 55 cm, tezek pa 3930g, res pravi decko. Zaradi operacije sva bila v porodnisnici dlje, kot sicer, ampak se vseeno prisla domov ze 5 dan.
Osebje v porodnisnici je bilo izjemno prijazno, vsaj na oddelku A, kjer sem lezala. Ne morem reci za eno sestro,da bi bila vsaj malo tecna...pa tudi hrana, ko sem brala, kako so se nekatere zmrdovale, drage moje, cisto ok je bilo, ce le nisi totalno kocljiv.
Zdaj smo torej doma,cartamo se, vec dela, kot z malim, pa imamo z njegovo 3 letno sestrico, ki bi ga ves cas "bozala, stiskala..." tako, da je potrebno njo imeti non stop na oceh.
No, to naj bo za enkrat vse, zaradi sivov moram pocivati, ker me rana se malo boli. Pa za tiste, ki se bojite tako zelo cr, jaz sem imela ze dva - seveda bi raje rodila naravno, a ce ne gre, ne gre. Bolecine so, ampak, brez panike, vse se prezivi, tisti trenutek, ko ugledas svojo strucko.
Veliko srece pri porodu septemberkam in tudi seveda vsem ostalim!
LP; Mirna in njeni trije cukri
|
Natisni
