Bonnie_RR
|
No, eden takšnih "pacientov" , kot pravi caffee, je bil tud moj dragi, ko sem ga spoznala.
Fantje so namesto v šolo (srednjo), hodili v bližnji kazino in tam prebili pol dneva. On in njegovi kolegi so bili noter namreč vsak dan.
Kako se je spravil k sebi? Ja, bila je kar dolga pot...
Začelo se je tako, da je (med tem, ko sem bila js en teden na smučanju, skupaj sva bila pa takrat 1 mesec) enkrat brcnil v avtomat in je dobil 1-mesečno prepoved vstopa. Tist mesec je pač minil, potem je šel spet noter, ni bil pa več tam vsak dan. Malo sem k temu pripomogla tud js , ker sva bila veliko skupaj, js nisem mogla še noter (ker sem bila še mladoletna), on pa potem ni hodil tja. Potem so se začeli pa dolgovi (sposojanje od kolegov), ker so fantje postajali vse pogumnejši, in to ful visoki. Pa je moral delat, da jih je lahko odplačal. Takrat je že začel malo bolj razmišljat, da je brezveze, da z delom zaslužiš denar, potem ga pa pustiš v kazinoju. Kolegi so bili več ali manj na istem, ampak niso se vsi tako hitro spametovali.
Počasi so se pa vsi spravli malo bolj konkretno faks delat (in so nehali bluzit), našli so si resnejše punce in so bolj poredko zahajali v kazino. No, moj je bil eden izmed prvih, ki je prenehal s tem in niti noter več ne stopi, kmalu za njim je šel po njegovi poti še njegov najboljši prijatelj, počasi pa še ostali.
Faks, resne punce in služenje svojega denarja so jih rešili is tega "dreka".
Si pa ne predstavljam, da bi še danes hodil noter (sicer se mi 1x mesečno še ne zdi prehudo - je pa odvisno, koliko denarja tam pusti)...
_____________________________
Ponosna mamica dveh navihanih zakladkov, Nika in Vite.
|
Natisni
