Petraa
|
Nočno hranjenje in kvaliteta dojenčkovega spanca: Problem hranjenja v večernem in nočnem času ni le v malčkovem povezovanju ritmičnega sesanja z uspavanjem, ampak tudi v znatni količini tekočine, ki jo lahko malček ponoči na ta način zaužije. Velika količina popite tekočine v nočnem času se namreč preko različnih načinov vpleta v kvaliteto otrokovega spanja. Če malček ponoči veliko pije, bodo tudi njegove pleničke bolj premočene. Takšne premočene pleničke so lahko tako zelo neprijetne za malčka, da ga zbudijo večkrat, kot bi bilo to potrebno, ali pa celo preprečijo, da bi po normalnem nočnem prebujanju hitro zaspal naprej. Malčku bo zato ponoči verjetno potrebno pleničko večkrat zamenjati, kar ga bo le še dodatno prebudilo. Ponovno se bo želel uspavati na prsih ali ob steklenički in krog je sklenjen. Donošen, zdrav dojenček, ki primerno napreduje na telesni teži, je v starosti šestih mesecev prav gotovo sposoben zadovoljiti svoje energijske potrebe s hranjenjem izključno v dnevnem času. S stalnim hranjenjem preko noči bomo takšnemu malčku privzgojili občutek lakote. Ponoči bo želel jesti predvsem iz navade in želje, ne pa zaradi dejanske potrebe po hranjenju. Prav ta nezmožnost razlikovanja med željo in potrebo po hrani je lahko v kasnejšem življenju osnova za razvoj prave motnje hranjenja, ki dandanes žal niso redke. Razvoj ritma budnosti in spanja z zgoščevanjem spanja preko noči je eden izmed pomembnejših procesov zorenja v prvem letu življenja. Za ta razvoj je pomembno usklajeno delovanje notranjih bioloških ritmov. Če bo malček stalno jedel preko dneva in noči, bo njegova notranja biološka ura le s težavo ločila med dnevom in nočjo. Zaradi velike količine zaužite tekočine in hranil bodo različni organski sistemi, ki naj bi ponoči počivali, ves čas dejavni. To pa ima za posledico porušeno usklajenost ritmičnega izločanja hormonov, bitja srca, nihanj krvnega tlaka, temperature in drugih ritmov, ki jih usklajuje naša notranja biološka ura. Kako prepoznamo problem? Če naš dojenček zvečer vselej zaspi ob hranjenju po steklenički ter se zatem ponoči še večkrat prebudi in se ponovno uspava na enak način, lahko preprosto seštejemo vso količino vode, čaja, soka ali mleka, ki jo je na ta način zaužil. Če skupna količina zaužite tekočine ne presega več kot kakšnih 150 do 200 ml, verjetno naš malček potrebuje stekleničko le zato, da se ob ritmičnem sesanju mirno zaziblje v spanec. Kadar pa te količine dosegajo 230, 250 ml in več, pa je najbrž problem pogostih nočnih zbujanj tudi v sami količini zaužite tekočine. Nekoliko težje to ugotovimo pri dojenem otroku. Vendar, če se želi naš trimesečni dojenček dojiti več kot enkrat ali dvakrat ponoči, in še posebej, če vsako hranjenje pri prsih traja dolgo, lahko že pomislimo, da mu težave morda povzroča presežna tekočina. To nam bo potrdila tudi premočena plenička ob vsakokratnem nočnem prebujanju. Kaj lahko storimo? Problem povezovanja hranjenja z uspavanjem in posledičnega prekomernega zaužitja tekočin ponoči je lahko s svojim motečim vplivom na kvaliteto spanca ena izmed resnejših motenj spanja, k sreči pa jo relativno lahko odpravimo. Če je naš malček že dopolnil šest mesecev, se primerno razvija in napreduje na telesni teži, ponoči pa se pogosto prebuja in nazaj zaspi šele, ko mu damo jesti, je čas za ukrepanje. Naša naloga je dvojna. Malčka moramo odvaditi nočnega hranjenja, hkrati pa ga moramo naučiti novih povezav z uspavanjem, ki mu bodo omogočile, da bo ob normalnih nočnih prebujanjih lahko sam brez naše pomoči zaspal naprej. Problema se lotimo postopno. Večer za večerom, in noč za nočjo mu pričnemo po nekaj 10 ml zniževati količino hrane, ki jo običajno zaužije ob uspavanju ali prebujanju. Istočasno mu poskušamo tudi podaljševati obdobja med posameznimi nočnimi obroki. Če je naš malček na nek način že postal odvisen od velikih količin ponoči zaužite tekočine, verjetno na takšno hitro količinsko zmanjševanje ne bo zlahka pristal. Zato lahko pri njem sprva poskusimo zniževati le kalorično vsebnost obroka, količina pa naj ostane nespremenjena. Najlažje to naredimo, če vsebino obrokov postopno vse bolj redčimo z vodo. Sčasoma bo tako naš malček izgubil priučeni občutek nočne lakote. V naslednjem koraku pa mu bomo le še postopno zmanjšali količino vode ob posameznih nočnih obrokih in jo slednjič tudi povsem ukinili. Nekoliko težje se takšnega načela postopnega zniževanja količine obrokov lotimo pri dojenih malčkih. V teh primerih poskušamo zaužito količino tekočine omejiti predvsem s postopnim skrajševanjem časa dojenčkovega sesanja pri prsih. Ob postopnem ukinjanju nočnega hranjenja malčka hkrati pričnemo navajati tudi na obred pred spanjem. Ta vsakodnevni ritual naj vsebuje takšne dejavnosti in okoliščine, pri katerih naša prisotnost neposredno ob uspavanju ne bo nujno potrebna. Vsekakor pa naj takšna rutina pred spanjem ne vključuje hranjenja. Le to naj bo pomaknjeno v drug prostor in na zgodnejši čas večerje. Potrudimo se tudi, da malčku večerjo in druge obroke vsak dan ponudimo ob približno isti uri. Redni obroki hranjenja bodo namreč malčku v veliko pomoč pri utrjevanju in usklajevanju njegovih razvijajočih se bioloških ritmov.
|