timoteja
|
Zadnje dni me daje "manična depresija" ko je treba dati našo skoraj dve leti staro punčko spati. Čez dan je super, hodi v vrtec, je brihtna, čvekava , pravi biser. Ko pa pride večer...Groza. Vseskozi imamo zvečer isti ritual, ob isti uri, v svoji sobici spoi že več kot eno leto, v isti posteljici. V čem je razlika? Da jo približno štiri mesece ponoči oz. proti jutru (ob 3, 4. 5) jemljemo, ko se zbudi z jokom, ven iz kinderpeta in gre spat z nama v spalnico. Sprva je bilo to z namenom da bo zjutraj malo dlje spala (prej se je zbujala ob pol šestih), sedaj pa se je vse to sprevrglo v moro. Prej je bilo dovolj, da sem jo po umivanju nesla v posteljico, ji nardila pravljico ali pesmico , jo pobožala, počakala minutko ali dve, pa je zaspala. In kaj smo dobili iz vse te moke?Ko jo dam zvečer v kinderpet, ji začnem pripovedovati pravljico, peti pesmico, jo božam, masiram, trepljam, včasih se skoraj postavim na glavo. Ta mala pa noče ležati, ampak je vse eno samo tuljenje navkljub vsemu lepemu prigovarjanju itd. In ne vem kaj narediti, me pa to psihično ubija. Poskusili smo vse lepe načine, ampak nič ne pomaga. Ali mislite, da je resnično edini način, da jo zvečer pustimo jokati samo v sobi brez da jo vzamem ven ali kaj? Se razmišljala še nekaj: ona že več kot pol leta spi čez dan v dnevni sobi, in spi zelo lepo, navadno več kot dve uri, zaspi brez joka itd. Ali mislite, da bi ji tudi zvečer dovolila, da zaspi v dnevni sobi, in jo potem prestavila v njen kinderpet??Please, help!!!Groza me je, ker jo bo treba dati zvečer spet spat. Obupana sem, ker se mi zdi da sem na celi črti pogorela, vem, da sem ji predolgo popuščala in da nas zdaj vse po vrsti izsiljuje. Kolko časa se "lahko pusti" otroka jokati?
|