 |
RE: Glasba, špotna in likovni za oceno?
27.1.2006 22:23:36
|
|
|
|
Gina
|
Ma ja, artista, saj najbrž razumeš, da nisem mislila zdaj vseh ljudi v tej naši preljubi Sloveniji, da so se strinjali z 9-letko. Jasno da je bil določen krog proti. Ampak jaz sem res prosila ljudi, naj kaj rečejo, naj gredo z mano, naj vsaj probajo......pa se je večini zdelo brez veze.
Pri učiteljih je bilo in je še mnenje deljeno. Nekateri pravijo, da je 9-letka super, drugi se ne moremo strinjat. Ne lgede na to, da je naša šola že dolga leta notri, nismo nikoli dobili učitelji zaradi tega NIČ denarja. Nekaj so dobile šole izključno za opremo učilnic, vendar samo, če so bile v prvi in drugi skupini šol, v projektu - za kotičke in omare, pa prilagojene stole po višini in mize. Učitelji smo imeli samo en kup novih zadolžitev s tem povezanih, gora časa in energije je šla za projekt. Hkrati smo sitnarili na vseh inštancah, da naj vendarle spremenijo stvari, ki bi se lahko takrat, dokler je bila stvar še projekt, poskus, spremenile. Pa je bilo vse bob v zid. Javnosti so razlagali, kako se vse spreminja, kako sodelujejo učitelji, zavod in ministrstvo....bla bla bla bla...... Naredili so po svoje.
Ronja, čisto prav imaš, marsikje je učitelj bog, ki dela po svoje- ne glede na kriterije. POvsod po šolah vemo, kdo je tak, ampak nihče mu nič ne more, niti če bi hotel. Kriterijem se reče cilji in ne glede na to, da otrok doseže cilj, mu lahko učitelj, če hoče, da 0 točk, če otrok npr. ni pravilno oblikoval stavka. V bistvu sem jaz zadnjič dobila nazaj v roke, kot mama, sinovo kontrolko, v kateri je dosegel vse cilje, niti enega ni izpustil, pa je imel goro odbitih točk. Torej cilji niso kriterij povsod. Žal. IN kaj lahko kot starš narediš pri enem takem debilnem prfoksu? Jaz bi lahko bila vsako kotrolko v šoli. A je to smisel? A se splača? Ne vem, ampak ugotavljam, da je vse skupaj ena velika žalost. IN kdo sem potem jaz, ki se pa trudim biti fajn učitelj in ki se mi zdi, da ne počnem takih neumnosti? Pri nas na šoli se spoštuje zgoraj omenjene. Oni zganjajo presing nad otroki in starši. Naročijo otrokom izdelat vse sorte reči, ki jih potem doma delajo starši, pošljejo stvari na natečaj in se podpišejo pod njih. Oni so potem cenjeni, pa še plačo imajo višjo, ker prispevajo k ugledu šole, ne lgede na to, kja delajo v razredu z otroki. POtem se pa jaz zdaj že nekaj časa sprašujem, kaj je zdaj v resnici boljše, se naredit budalo, odšihtat svoj delavnik in ti je vse ravno, ali se trudit? Ma ne vem, jaz že kar malo obupujem.
|
|
|
|
Natisni
