F*S*M
|
Da vam še jaz zaupam mojo porodno zgodbo
Dne 13.05.2006 mi je zjutraj ob 7, vbistu že v petek zvečer del, otekla voda in začeli so se popadki na 10 min, z dragim sva se zrihtala in odšla v porodnišnico v Trbovlje, že med potjo so se mi popadki začeli na 6 min, na CTG - ju pa ravna črta, po AS, kjer so ugotovili da ni skoraj nič plodovnice, so me ob 9.30 sprejeli jna porodni oddelek kjer so me obrili, kar je še bilo potrebno in mi dali klistir (ogabno), v tem času so spraznili tanovo porodno sobo in jo pripravili zame, popadki so bili nekje med 6 in 10 min, vse lepo in prav do tu vse fino fajn, potem me je babica Jasmina ( mlada babica, komaj 27 let ampak super prijazna in nežna - Jasmina HVALA TI ZA VSE) priklopila na umetne, ki so pospešili moje popadke na 2 do 3 min, odpirala sem se počasi ob 12 sem bila odprta 1 cm, potem sem poklicala mojega  , da lahko pride. Ko je prišel sva skupaj predihavala popadke in vse se je odvijalo tako kot je bilo potrebno do 2 popoldne, potem pa se je ustavilo popadki močni, vendar odpreti več kot 4 cm nemogoče, skakanje po žogi, hoja sem in tja po porodni, dihanje katastrofalno ( kdo si je izmislil pasje dihanje) sploh mi ni uspevalo, z sva dihala skupaj hodila po celem porodnem oddelku dela kroge nazaj na žogo pa zopet hodit pa malo ležat, ker sem mislila da mi bodo noge odpadle, in tako sta minili 2 uri in so me zopet pregledali popadki katastrofalno močni, naš Filip pa se ni hotel spustit nižje, peljali so me na UZ, kjer so ugotovili da rine z glavo v levi kolk in da plodovnice ni skoraj nič več, dr. ČUk se je odloči da bomo počakali še 2 uri, če se bo slučajno spustil, drugače gremo pod nož, babica Jasmina mi je odklopila umetne popadke, ker je rekla da nimam smisla da je matrnični vrat preveč navznotr obrnjen in da ni varijante da se bo spustil. No in tako sem s svojim popadki ki so bili močni in so trajali vsak več kot minuto, na 3 min presledka bili zelo teško vzdržljivi, skozi sem vpila da ne morem več da ne zdržim več naj že nekaj naredijo, ko se je bližala 6 ura sem mislila zdaj pa bom rešena, ja ziher doktorja od nikoder, prišel je šele on 8 zvečer in se po 8 urah mučenja v porodni odločil za carski rez. Odpeljali so me v operacijsko, kjer so mi naredili carskega. Po besedah znanke, ki je bila tudi v operacijski je bil naš Filip tako vkleščen med rebra in kolk da nebi nikoli prišel ven po naravni poti.
To je moja izkušnja, ki ni bila prevewč lepa in je ne želim nobeni bodoči mamici.
Rada bi se zahvali tudi svijemu dragemu, ki je terpel in jokal (na skrivaj) zraven mene in me bodril, da sem zdržala ker drugače nevem kako bi.
MITJA HVALA TI ZA VSO PODPORO IN POMOČ.
HVALA TUDI MOJEMU SINKU FILIPU, ki mi je posvetliv dneve po porodu.
_____________________________
Moje sonce je začelo sijati 13.05.2006 ob 20.39
|
Natisni
čestitke ob rojstvu
