_Mavrica_
|
Upam da ti bo moja zgodba vsaj malo pomagal in te potolažil.
Sama sem bila laparoskopsko operirana zaradi endomatrioma (5cm) v levem jajčniku za novo leto 2010 (nujna operacija, prej pa me 3 leta kljub stokanja zaradi bolečin in omedlevanja med menstruacijo niso jemali resno) .
Študirala sem tudi nekaj recimo v smeri genetike in endokrinologije (ni še sigurno dokazano kaj povzroča endometrizo, vendar je zelo verjetno sokrivo tudi nepravilno ravnovesje hormonov, torej endokrinološka motnja)--> zato tudi predpišejo hormonske KT po operaciji. Neverjetno se mi je zdelo, da se je ravno moja diplomska naloga dotikala te teme
Tudi meni so rekli da verjetno bom imela mogoče problem zanosit in da se endometrioza rada ponavlja (tudi zato seveda ker vzrok je še vedno prisoten, zakaterega pa še vedno ne vedo točno kateri je, da bi ga odpravili), ter da je najbolj učinkovita terapija čimprejšnja zanositev. KT sem odklonila (tudi jih že vsaj 5 let nisem jemala niti uporabljala kondomov). S partnerjem sva se odločila da bova vseeno poskusila zanosit (vendar ne še čisto takoj-študij). Pol leta po operaciji so spet videli senco na UZ in alarm. Izkazal se je hvalabogu za lažnega (rumeno telesce včasih na UZ izgleda kot nekakšna "cista"), so pa odkrili še manjšo pregrado v maternici, ki tudi vpliva na zanositev. Tako sva se nekje julija, sva nehala pazit in vsak mesec sem paničarila ko je prišla menstruacija, če sem sploh plodna, res sem bila obupana. In novembra ko sem že dokončno obupala in začela verjet da nama ne bo uspelo in razmišljala kako bi se naročila na pregled v kakšno ambulanto za neplodnost (vedela sem da je še prezgodaj, ampak v svoji glavi sem bila prepričana, da se je endometrioza ponovila in da je vse narobe in prištela sem si še 5 let brez kontracepcije). Sama tudi vem, da se endometrioza sploh v zgodnjih fazah zelo težko opazi, razen laparoskopsko, ko se vidi na UZ je že zelo zelo pozno. Pomirila sem se s tem dejstvom da moram takoj po novem letu na preiskave in čez nekaj tednov je test pokazal  in danes sem v 5.mesecu  .
Moje osebno mnenje, kolikor se jaz spoznam in razumem fiziologijo in bolezen, mislim da ne smeš toliko paničarit, ker ravno s stresom še bolj škodiš zarodku kot pa bi mu kaj drugega. Endometrioza je preprosto povedano samo nabiranje matrnične sluznice povsod po trebušni votlini (na mestih kjer ne bi smela biti). In ker se na teh mestih ne more sčistit sama kot iz maternice, si jaz predstavljam, da verjetno prihaja tudi do odmiranja teh krvnih celic v skupkih, to pa povzroča "toksične snovi" (gnitje), ki pa verjetno vplivajo na VGNEZDENJE zarodka. Ve se da endometrioza v nekaterih primerih nekako ovira vgnezditev (pa še to ni dokazano ali ja ali ne) in ko sem jaz nazadnje brala članke, še nihče ni točno ugotovil zakaj in kako, verjetno so res udeležene neke snovi (če so) ker fizično ne moti vedno, so pa vse to zaenkrat samo ugibanja in še kar nekaj raziskav bo potrebno da se dokaže kaj točno je na stvari, lahko samo sumijo. Ti pa garantiram da obstajajo tudi mnogo ženske, ki so kljub endometriozi uspešno donosile zdrave otroke, zato tudi ni dokazano za sigurno ali kaj moti ali ne. Verjetno je malo težje, da so začeli sumit, vendar so primeri zelo različni, tako da ni tako zelo hudo. V vsakem primeru pa če bo vgnezditev zarodka v sluznico uspešna in bo preživel,ne bo endometriom nič več vplival na zarodek, ne bo ga zastrupilin ne bo ga okvaril! Zelo velika verjetnost je tudi da se bo izločil s porodom in da nikoli več ne boš imela težav.
Se opravičujem za dolg in zapleten odgovor. Res ti želim samo da se pomiriš, ker s tem boš najbolj pozitivno vplivala na vse skupaj. Zdravniki pa tudi niso bogovi in mi je jasno da ti ne morejo odgovorit, ker ne vedo, to pa zato, ker stvari še niso tako dobro raziskane, pa niso sami krivi zato. V glavnem sigurno so primeri donositve uspešne, kjub endometriozi (mimogrede ogromno žensk sploh nikoli ne izve, da ima endometriozo, ker niso bile ne laparoskopiji, pa nikoli niso imele problemov tudi z otroci, sumi pa se da jo ima skoraj vsaka tretja.
_____________________________
Hope is necessary in every condition.
|
Natisni
in zelo vesela sem če lahko kako pomagam...ker vem da je grozno bit v nevednosti in se sekirat, tudi iz lastnih izkušenj vem, da iz naših zdravnikov težko kaj takšnega izvlečeš, ker nikoli ne bodo priznali da še ne vedo; sicer pa saj tudi ne smejo (če ne bi te samo še bolj prestrašili), treba jih je razumet... 
. 
in res velikooooo sreče! 
