ronja
|
Joj, zadnjič sva šla z lubijem na sladoled (SAMA!!! Sva šla na ns in mela mal časa prej - noro!) in se je v trgovini raztogotil en mulček, ma, isto je delal, kot ti opisuješ, sta se starša namatrala, da sta ga ven dobila, pa potem ko je bil zunaj, ni hotel z njima in spet na tla, pa vik in krik. Nama sta se starša valjda smilila, ne veš, kako reagirat, da bi jim bilo najlažje, hkrati nama je pa šlo ful na smeh, ker sva končno enkrat lahko totalno ignorirala otroški jok - če maš svoje zraven, pač trzneš, tudi če se tvoj ne joka,moraš preverit . Ja, mine. Vsi imajo to obdobje, pri enih je bolj, pri drugih manj intenzivno, pa malo različno reagirajo, ampak probavajo pa vsi, do kod se da. Probaj reagirat PRED izpadom - včasih (NE vedno) se jih da malo zamotit, predno začnejo nabirat, si prihraniš kak izpad - vseh pa ne boš mogla preprečit, niti ni to življenje, da bi probavala. Če se je v zadnjem času kaj spremenilo, potem zna to še poslabšat situacijo, malo opazuj, če najdeš kak vzorec (recimo Lejla je imela histerije SAMO in izkjlučno takrat, ko sem bila pozna v vrtec - pa čeprav samo 5 min. kasneje - ampak njej je to bilo pozno in konec! Sicer pa nikoli). Takim stvarem se potem da ognit. Preizkušanju mej pa se ne da, niti to ne bi bilo dobro, da bi probavala. poizkušaj bit mirna in mu povej, da ga imaš rada in tega ne bo mogel nikoli spremenit, ne glede na to, kako grdo se obnaša, da ti pa njegovo obnašanje ni všeč in ga ne boš tolerirala. Včasih se pa vsi tudi zaderemo na svoje otroke . Ne zdaj da vsak dan tuliš na njih, ampak ne mislit, da si slaba mama, če kdaj povzdigneš glas.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|