ronja
|
mi je bolj všeč klasika, da naj dec osvaja žensko Hehe, gina, hvalabogu, nisem edini sramežljivi dinozaver . Ampak v modernem svetu je to malo obrnjeno baje. Pa vendarle, dekleta, gotovo ste tudi ve, ki sedaj že vzgajate svoje otroke, enkrat pristopile k svojem izbrancu. Ma, če sem čisto iskrena, v bistvu nisem. Sem zajc glede tega, mislim, da ne bi upala prit sama do fanta. Vem, da je to neumno in nisem prav nič ponosna na to svojo lastnost, ampak če sem iskrena, taka sem. In sem samo hvalažna sreči, da mi nikoli ni bilo treba... Res je pa, da me tudi noben ni tako potegnil, da bi si sploh zaželela prit sama do njega in mi ni na pamet padlo, da bi se o kom pozanimala, pa da bi ga še vprašala, če se od kod poznava - tako da si že par korakov pred mano . Pa itak sem bila skoz v zvezi z nekom: odkar me fantje zanimajo, praktično nisem bila samska, se je kvečjemu kaj prekrivalo kje - tudi na to nisem glih ponosna, ampak tako je bilo - tako da ne morem ravno iz izkušenj kaj pametnega rečt...). Nasmehnila sem se nazaj, če mi je bil kakšen všeč, to je bilo pa to - potem so bili vedno oni na potezi... Mislim pa, da tu nimam prav in da ne smeš bit taka kot jaz. V teoriji mi je vse jasno in se strinjam z vsemi, ki pravijo, da enostavno pojdi do njega in ga vprašaj. Zato se obračam na vas, prosim, povejte kako ste pristopile k moškemu, za katere ste vedele, da ga želite spoznati? Z ženstvenostjo in zapeljivostjo? S pametnimi pripombami? Iz prakse: v bistvu z ničemer, so sami prišli na mojo srečo, sicer ne vem, če bi že mela otroke . Z lubijem sva bila prijatelja, za katera so vsi vedeli, da sva si všeč, samo midva ne, pa če ne bi imela tooooliko priložnosti, ne vem, če bi nama ratalo prit skup , prva dva sta se pa kar dolgo mučila, da smo prišli do stopnje fant-punca (sem bila še mlada, kaj češ ). pa dokler mi fant ni zelo nazrono povedal ali pokazal, kako čuti, sem si itak vse razlagala čisto drugače, kar je marsikdaj privedlo do precej komičnih in/ali neljubih situacij... (beri: fantje znajo drug drugega veliko boljše brat in se jim zdi mal čudno it skup na izlet - ne vem, zakaj, ampak taki so ). V teoriji ti pa lahko odgovorim, da po moje lahko kombiniraš vse skup: ženstvenost, zapeljivost in pametne pripombe, pa ne moreš zgrašit. Saj očitno si mu simpatična, če se ti je nasmehnil, pa tudi enkrat si že prišla do njega - zakaj ne bi torej še enkrat? nisem zaljubljena, hehe, po tvojem opisu njega me nisi ravno prepričala vendar pa mi je dala ta situacija mislitii, da morda za pravega moškega enostavno še nisem zrela, čeprav sem bila zmotno prepričana, da sem in da pravega pač ni. hehe, pri meni je bilo obratno - če mene vprašaš, še zdaj nisem zrela za pravega, ampak če že hoče bit z mano, se pa ja ne bom upirala . Ne vsega tako resno jemat, saj jim ne piše na čelu (verjemi, nama že ni, pa če zdaj pogledava, se nama zdi, da sva res narejena za skup bit, takrat pa absolutno nisva tako mislila - on je šel stavit s prijateljem, da ne bova več kot 1 - maksimalno 2 tedena skupaj, recimo , jaz pa sem rekla, da je to moja prva romanca in sem računala na približno enako trajanje... no, zdaj mava pa dva otroka ) pa mi je dal vedeti, da sem lahko optimistična in da bo še vse v redu, ne glede na to, kako brezupna se včasih zdi situacija. No, to se jaz ves čas trudim prepričat ljudi . Samo ne vem, če mi tako dobro uspeva . Najbolj se bojim, da bo name gledal kot na mlajšo sestrico, ker je skoraj 8 let starejši od mene. Če ne poizkusiš, ne boš nikoli vedela. Pa mislim, da fantje pri 28ih ne gledajo na dvajsetletnice kot na sestrice... Draga mlada gospodična- bodi takšna kot si, saj si s svojimi 20-imi leti in razmišljanjem, ki bolj pritiče malo starejšim, pravi mali biser user posted image ! Kakorkoli boš že osvajala, bo zate prav. Skratka, ni pomembno kaj in kako boš naredila, če je simpatija tudi na drugi strani, se bosta že našla. Že to, da se te je spomnil od nekod, pomeni da te je opazil; kot je tudi opazil, da ti je všeč. Podpis.
|