Pikicapokica6
|
Naj še jaz opišem, kakšen pekel preživljamo pri nas:
M sem dobila že 2 meseca po porodu.. Do takrat smo se lepo polno dojili, mleka je bilo na pretek, mala je pila najmanj na 3 ure, no, tako kot sicer še sedaj.
Potem pa bum - prva menstruacija in MLEKO MI JE ČEZ NOČ PRESAHNILO!  Če ne bi sama to doživela, ne bi verjela, tako pa......zame se je začela prava nočna mora. Mala namreč ne mara ne dude, še manj flaše. Ob vsaki menstruaciji se je zgodilo enako. Punčka je bila skoraj en teden lačna, saj traja, da se mleko spet dela tako kot prej. Potem smo se spet lepo dojili in ko je prišla naslednja M se je zgodba ponovila.
Lasje mi grejo pokonci, ko kje slišim ali preberem, da mleka ne more kar zmanjkati in da se vedno tvori glede na dojenčkove potrebe .
Upam, da je kje na tem svetu vsaj še kakšna mamica, ki je kdaj imela podobno težavo, saj drugače me bo moja pediatrinja kmalu poslala k psihiatru . Malo za šalo malo zares. Nihče mi ne zna razložiti, kaj se dogaja. Nekateri pravijo, da so to hormoni, drugi, da imam očitno nekje v glavi psihološko oviro.......Le zakaj bi jo imela, če je vse tako lepo potekalo??
Moji živci so že čisto načeti in zdaj, ko imam spet M, vsako noč jokam, ko gledam neboglenega otroka, ki sesa in sesa, ven pa nič ne priteče. Tudi z žličko se dostikrat matramo, pa mala nekako ne kapira, da mora to popiti. Poskusili smo tudi tako, da jo je mož držal v skoraj ležečem položaju, tako da sem ji dobesedno zlivala mleko v usta, ko pa sem jo dvignila v naročje za podiranje kupčka, je vse skupaj v loku bruhnila.......In to vsakič, ko smo ji takole vsilili mleko.
Vsak dan se sprašujem zakaj sploh še vztrajam pri dojenju in se prepričujem, da je to vendar najboljše za otroka. Toda ko je preveč je pa preveč......Če bi mala vsaj želela flaško, potem sploh ne bi bilo težav, tako pa........SRANJE (se opravičujem izrazu).
< Sporočilo je popravil Mič -- 8.2.2007 9:47:38 >
|
Natisni
