Roberta69
|
Kar se odstavljanja tiče, te lahko marsi kaj preseneti . Jaz si sploh nisem predstavljala, kako se bo starejši sin kdaj odvadil, se mi je zdelo, da se kar do šole ne bo , potem se je pa pri 2,2 letih čisto brez problema . Dojil se je za uspavanje in ker je bil doma, je želel še kdaj čez dan, ampak če sem videla, da se kar nekaj afna, se nisva dojila, drugače pa tudi. Ko sem bila noseča, me je vsakič, ko se je dojil, tako grozno bolelo, da je bilo za znoret, kot bi me zabadal z nešteto konicami, ampak ga nisem nameravala odstavit, bi pač dojila oba (sem si pa želela, da bi nehal, ker me je res fuuuul bolelo). In potem je nekega večera zaspal zraven očija brez dojenja in tako sem zagrabila priložnost in mu naslednje dni govorila, da me prsi grozno bolijo, da se morajo malo odpočiti in da v bistvu ni več dojenček in to je bilo to , nobenega joka, žalosti, česar koli. Odkar imamo dojenčka čisto lepo sprejema, ko se bratec doji - štala je bila edino v porodnišnici, ko je bratca prvič zagledal in ko sem ga pred njim prvič dojila, takrat je čisto ponorel, ampak se ni več ponovilo...
|