tipka
|
Saj pravim, da ne poznam ozadja tistega primera, še podrobnosti se ne spominjam, a ni šlo za asocialno družino, čisto normalni so bili, vem, da je otrok mislil, da ga mama več ne mara, ker mu več ni pustila, da bi zizal pri njej. In ker je bilo v tistem primeru tako, mislim da je tudi pri drugih otrocih tako, starejši kot so, težje se odstavijo. Obsojanje družbe je čisto drug problem. Pri treh letih in pol so otroci že v normalnem vrtcu, od te starosti naprej nam že drži spomin celo življenje. Spomnimo se predvsem nenavadnosti, stvari, ki so nas spravile s tira, stvari, ki so se nas tako ali drugače dotaknile. Po moje se sovrstniki spomnijo, če je njihovega tri in pol letnega prijatelja iz vrtca mama še dojila, ko je prišla po njega v vrtec, on se pa še prav posebej spomni, sploh če ga je kdo kdaj zbodel zaradi tega. Otroci so hudobni. Otroško hudobni, odkriti, ne zavedajo se, da tisti, ki ga napadejo, trpi. Zafrkavajo, če je bil kdo pri frizerju, če je komu med kosilom padla žlica na tla, če se je kdo pomočil,.... Vem, da se da s primerno vzgojo to preprečit, pri nas tega problema ni, a takih kot smo mi ni veliko, žal. V Afriki morda res ni nenavadno dojiti štiriletnika, pri nas pa je. V Afriki prsi niso seksualni simbol, pri nas so. Razkazovanje dojk po nepotrebnem vzbuja odpor, upravičeno. Zizanje otroka po nepotrebnem vzbuja odpor, upravičeno. S po nepotrebnem mislim dojenje v javnosti otrok, za katere ni nujno, da se v javnosti dojijo. Pri tem dojenju debati res ni konca in kraja . škodi pa vseeno ne, če kulturno in brez pljuvanja prežvečima že prežvečeno, ziher sem, da bere to kakšna mama, ki tega še ni brala.
|